Turčija, Carigrad, množica, simbolična fotografija | (foto: Pixabay)
Kaj želi Turčija doseči z odprtjem meja za migrante?
Svet Helena Križnik
Kakšno igro igra Turčija? Potem ko je najprej sporočila, da ne bo več zadrževala prebežnikov, ki želijo v Evropsko unijo, je zdaj opozorila, da bi utegnila odpreti tudi meje s Sirijo. Kot je dodala, ne gre za grožnjo. A tega občutka se ni mogoče znebiti. Še posebej ne po besedah predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, da se rešitev morebitne krize s prebežniki skriva v podpori pobudam Ankare v Siriji. Kot je znano, je Turčija lansko jesen začela ofenzivo na severu te nemirne države, nad katerim so bdeli Kurdi. Nedavno se je neposredno vključila še v spopade v pokrajini Idlib, ki jo želi režim Bašarja Al Asada ob podpori Rusije prevzeti iz rok opozicije.
V pokrajini Idlib se stikata glavni avtocesti in transportni poti v Siriji
Turčija se je v pokrajini Idlib z Rusijo udarila za ključni koridor v Siriji. »V tem koridorju se stikata glavni avtocesti in glavni transportni poti v Siriji,« nam je pojasnil politični analitik Igor Kovač. Obenem gre za zadnjo trdnjavo upornikov, ki pa imajo pomoč Ankare. Ker je to tudi edino ozemlje v Siriji, ki ga še ne nadzirajo Al Asadove sile, na njem prav tako deluje nekaj skrajnih sunitskih celic.
Turčija potrebuje denar Evropske unije za svoje operacije v sosednji državi
Turčija in Rusija, ki sta torej v sirski državljanski vojni na nasprotnih straneh, skušata doreči prekinitev ognja v pokrajini Idlib, od koder znova poročajo o spopadih in civilnih žrtvah. Kaj bodo prinesli pogovori predsednikov Erdogana in Vladimirja Putina v Moskvi, je težko napovedati, a dejstvo je, da Ankara pričakuje podporo članic Nata. Z odprtjem svojih meja za prebežnike želi Turčija pritisniti tudi na države Evropske unije, da bi zagotovile denarno pomoč za njene operacije. A lahko bi se opekla. »Evropa, s kakršno se Erdogan sooča zdaj, je drugačna od Evrope, s kakršno se je soočil pred leti,« je poudaril Kovač. Po njegovih besedah je ubrala povsem nasproten pristop, med drugim je v Grčijo in Bolgarijo, ki sta zaradi zadnjih potez Ankare najbolj na udaru, poslala varnostne okrepitve in jima zagotovila tudi finančna sredstva. »Mislim, da izsiljevanje Turčije tokrat ne bo uspelo.«
Kdo se bo ob odprtju turških meja odpravil proti stari celini?
Kovač je še spomnil, da prebežniki, ki se nameravajo iz Turčije podati proti stari celini, po vsej verjetnosti niso sirski begunci. »Sirski begunci predstavljajo približno tretjino vseh prebežnikov v Turčiji. A mnogi so se tam že ustalili, odprli svoja podjetja in ustvarili družine.« Na grško-turški meji, kjer razmere ostajajo zaostrene, so, tako Kovač, v veliki večini migranti iz ostalih bližnjevzhodnih držav.
