Mateja F. Novljan
Aleš Karba
Meta Potočnik
Turčija, Carigrad, množica (foto: Pixabay)
Turčija, Carigrad, množica | (foto: Pixabay)

Kaj želi Turčija doseči z odprtjem meja za migrante?

05.03.2020, 17:41 Helena Križnik

Kakšno igro igra Turčija? Potem ko je najprej sporočila, da ne bo več zadrževala prebežnikov, ki želijo v Evropsko unijo, je zdaj opozorila, da bi utegnila odpreti tudi meje s Sirijo. Kot je dodala, ne gre za grožnjo. A tega občutka se ni mogoče znebiti. Še posebej ne po besedah predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, da se rešitev morebitne krize s prebežniki skriva v podpori pobudam Ankare v Siriji. Kot je znano, je Turčija lansko jesen začela ofenzivo na severu te nemirne države, nad katerim so bdeli Kurdi. Nedavno se je neposredno vključila še v spopade v pokrajini Idlib, ki jo želi režim Bašarja Al Asada ob podpori Rusije prevzeti iz rok opozicije.

V pokrajini Idlib se stikata glavni avtocesti in transportni poti v Siriji

Turčija se je v pokrajini Idlib z Rusijo udarila za ključni koridor v Siriji. »V tem koridorju se stikata glavni avtocesti in glavni transportni poti v Siriji,« nam je pojasnil politični analitik Igor Kovač. Obenem gre za zadnjo trdnjavo upornikov, ki pa imajo pomoč Ankare. Ker je to tudi edino ozemlje v Siriji, ki ga še ne nadzirajo Al Asadove sile, na njem prav tako deluje nekaj skrajnih sunitskih celic.

Turčija potrebuje denar Evropske unije za svoje operacije v sosednji državi

Turčija in Rusija, ki sta torej v sirski državljanski vojni na nasprotnih straneh, skušata doreči prekinitev ognja v pokrajini Idlib, od koder znova poročajo o spopadih in civilnih žrtvah. Kaj bodo prinesli pogovori predsednikov Erdogana in Vladimirja Putina v Moskvi, je težko napovedati, a dejstvo je, da Ankara pričakuje podporo članic Nata. Z odprtjem svojih meja za prebežnike želi Turčija pritisniti tudi na države Evropske unije, da bi zagotovile denarno pomoč za njene operacije. A lahko bi se opekla. »Evropa, s kakršno se Erdogan sooča zdaj, je drugačna od Evrope, s kakršno se je soočil pred leti,« je poudaril Kovač. Po njegovih besedah je ubrala povsem nasproten pristop, med drugim je v Grčijo in Bolgarijo, ki sta zaradi zadnjih potez Ankare najbolj na udaru, poslala varnostne okrepitve in jima zagotovila tudi finančna sredstva. »Mislim, da izsiljevanje Turčije tokrat ne bo uspelo.«

Kdo se bo ob odprtju turških meja odpravil proti stari celini?

Kovač je še spomnil, da prebežniki, ki se nameravajo iz Turčije podati proti stari celini, po vsej verjetnosti niso sirski begunci. »Sirski begunci predstavljajo približno tretjino vseh prebežnikov v Turčiji. A mnogi so se tam že ustalili, odprli svoja podjetja in ustvarili družine.« Na grško-turški meji, kjer razmere ostajajo zaostrene, so, tako Kovač, v veliki večini migranti iz ostalih bližnjevzhodnih držav.

Rok Gregorčič, Tadej Pagon, Janez Pavel Šuštar, Janez Meglen (photo: Rok Mihevc) Rok Gregorčič, Tadej Pagon, Janez Pavel Šuštar, Janez Meglen (photo: Rok Mihevc)

Cerkev v Sloveniji dobila štiri nove duhovnike

»Vsak nov duhovnik je za Cerkev vir veselja in znamenje upanja, da nam Gospod daje duhovnih poklicev in da so še tisti, ki slišijo Božje povabilo in nanj odgovorijo,« pravi predsednik Slovenske ...

Nuncij Jean-Marie Speich (photo: Rok Mihevc) Nuncij Jean-Marie Speich (photo: Rok Mihevc)

Nuncij Speich: Slovenija je presegla samo sebe

Apostolski nuncij Jean Marie Speich je ob 30-letnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo sinoči sprejel diplomatski zbor, predstavnike države, Cerkva in ...

Duhovnik Martin Golob (photo: Rok Mihevc) Duhovnik Martin Golob (photo: Rok Mihevc)

"Bog med počitnicami ne gre na dopust"

Bog je doma tudi med počitnicami in nas čaka, potrebujemo duhovno hrano. To je bilo osrednje sporočilo tokratne oddaje Za življenje, v kateri je Mateja Feltrin Novljan gostila duhovnika Martina ...

Novomašniki 2022 (photo: Rok Mihevc) Novomašniki 2022 (photo: Rok Mihevc)

To so letošnji novomašniki

V Sloveniji imamo letos štiri novomašnike, trije so iz ljubljanske nadškofije, eden pa iz novomeške škofije. To so: Janez Pavel Šuštar, Rok Gregorčič, Tadej Pagon in Janez Meglen. Kako so slišali ...