Mateja F. Novljan
Boštjan Smole
Meta Potočnik
Ddr. Igor Grdina, Milan Knep, dr. Ignacija Fridl Jarc (foto: Jože Bartolj)
Ddr. Igor Grdina, Milan Knep, dr. Ignacija Fridl Jarc | (foto: Jože Bartolj)

"Pogovor o" pred praznikom kulture

06.02.2020, 15:50 Jože Bartolj

V oddaji Pogovor o ... na temo prihajajočega Slovenskega kulturnega praznika so bili z nami zgodovinar, literarni zgodovinar in libretist prof. ddr Igor Grdina, teolog, nekdanji kordinator Foruma za dialog med vero in kulturo Milan Knep in filozofinja in urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.

Za izhodišče pogovora je služila misel pesnika in literarnega zgodovinarja dr. Denisa Poniža, ki je na spletni strani KUDa KDO, zapisal: „Prihaja tisti čas v letu, in tisti dnevi v začetku meseca februarja, ko izbruhne histerija, imenovana slovenski kulturni praznik, ko vsi, ki kaj dajo nase, postanejo hudo kulturni, umetniški, vzneseni in zamaknjeni, polni lepih, vzvišenih, srce parajočih besed, za katerimi pa ni nobene vsebine, nobenega resnega razmisleka, nobene razumnosti.“ „Zato tako imenovanega »slovenskega kulturnega praznika« že mnogo let ne praznujem.“

Gostje so se strinjali, da razmere na kulturnem področju niso idealne, zato razumejo Poniževo kritičnost. Prav tako opozarjajo, da je proslavljanje enega dneva v letu, kot dneva kulture nesmiselno, če se potem kulture in umetnosti celo leto ne spomnimo več.

S slovenskim kulturnim praznikom obeležujemo obletnico smrti pesnika Franceta Prešerna. Odkod njegova veličina? Dr. Igor Grdina kot Prešernoslovec je izpostavil, da je Prešeren tako pomemben zato, ker je v Poezijah zajel vse obnebje slovenskega človeka in ker se ob njem lahko vsi poenotimo. Hkrati nas je Slovence, po besedah dr. Ignacije Fridl Jarc, v literaturi vrhunsko umestil v srednje evropski prostor, ki sloni na grško rimskih temeljih prepletenih s krščanskimi vrednotami.

V pogovoru smo se kritično dotaknili tudi vsakoletnih polemik okoli državne proslave in Prešernovih nagrajencev. Razmišljali smo o kulturniških elitah, ki krojijo politiko na tem področju.

Beseda se je zatem ustavila tudi pri terminu krščanske kulture in umetnosti, kako je le ta zastopana v javnosti? Kako je odmevna? Alojz Rebula, Zorko Simčič, pater Marko Ivan Rupnik so vendarle Prešernovi nagrajenci, vendar pa jih del javnosti zaradi krščanske podstati njihovih del ne sprejema. Teolog Milan Knep je povedal, da se je s pojmom krščanske kulture seznanil že pri prof. Antonu Trstenjaku, ki je o tem napisal knjigo Krščanstvo in kultura. Razpravljalci so se dotaknili tudi tega zakaj je danes tisto, kar je ekscesno dovoljeno, še več, zaželeno … Zdi se, da tudi umetniške kritike pravzaprav ni več ali pa je spremenjena v všečno promocijo.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Bogoslovci (photo: Rok Mihevc) Bogoslovci (photo: Rok Mihevc)

Vsak, ki vstopi v semenišče, je svoja zgodba ...

Duhovnik Peter Kokotec se rad potaplja, zato mu ni bilo težko priti v oddajo Globine. S seboj pod gladino pa ni vzel še nobenega bogoslovca, s katerimi je do še pred kratkim imel veliko stika, saj ...