Ljudje, rojeni 29. februarja, se starajo štirikrat počasneje …

Slovenija | 29.02.2020, 05:15 Rok Mihevc

Seveda gre le za šalo, ki jo radi uporabljajo "Smolčki", za katere je danes prav poseben dan. Letošnji februar ima zaradi prestopnega leta 29 dni. Koledarska leta se zaradi prestopnega leta ves čas ujemajo z letnimi časi.

V enem letu se sicer zvrsti 365 dni in skoraj četrt dneva, zato mora razliko med dolžino dneva in leta uskladiti tudi koledar. Po julijanskem koledarju zato februarju vsake štiri leta dodamo en dan, po gregorijanskem koledarju pa je prestopnih let nekaj manj, saj so leta, ki se končajo na dve ničli po njem prestopna le v primeru, da so deljiva s 400.

Ljudje, ki so rojeni 29. februarja, lahko svoj pravi rojstni dan praznujejo le enkrat na štiri leta, zaradi česar se lahko pošalijo, da se starajo štirikrat počasneje od ljudi, rojenih na druge dni v letu. Imenujejo jih tudi Smolčki. To imenovanje izvira iz prepričanja, da imajo ti ljudje smolo, ker lahko svoj rojstni dan praznujejo le vsaka štiri leta. Običaji, kdaj Smolčki dopolnijo polnoletnost, so različni. Pri nas tako ob neprestopnem letu Smolčki dodatno leto od rojstva dopolnijo 1. marca.

Vendar to ne velja za vse države. Na Tajvanu imajo po nekaterih virih ljudje, rojeni 29. februarja, na neprestopna leta uradno rojstni dan že 28. februarja. V državah s takšnimi pravili osebe, rojene na 29. februar, postanejo polnoletne že 28. februarja.

Janja Švigelj: Lahko smo veseli, da smo malo posebni

Ena izmed »smolčkov« je tudi Janja Švigelj iz Borovnice, ki pravi, da tu ni prav nobene smole. »Mislim, da nimamo smole, lahko smo veseli, da smo malo posebni ravno v tem, da imamo samo na štiri leta rojstni dan.« Ko ni prestopnega leta, rojstni dan praznuje kar cel teden pred 28., ko pričakuje dan, ki ga ni. Nekaj leta nazaj so organizirali tudi srečanje vseh smolčkov, kjer so praznovali skupaj. »29. vsake štiri leta se vedno veselim, prav tako moji domači, prijatelji in sodelavci, vsi skupaj ga nestrpno pričakujemo.«

Smolček tudi papež Pavel III

Papež Pavel III. je bil papež med letoma 1534 in 1549. Takoj po izvolitvi se je resno lotil uresničevanja načrtov za cerkveno obnovo. V nasprotju s svojim predhodnikom Klemenom VII. je ustregel splošni želji tako vernih katoličanov kot tudi že skoraj ločenih protestantov, zlasti pa cesarja Karla V. po sklicanju ekumenskega koncila. Bil je tudi eden najodločnejših bojevnikov zoper suženjstvo v celotni človeški zgodovini.