Za rakom v Sloveniji vsako leto na novo zboli več kot 15.000 ljudi in pričakovati je, da bo zaradi staranja prebivalstva število obolelih še naraščalo. | (foto: Pixabay)
Bo država onkologijo sposobna ohranjati in razvijati na visoki ravni tudi v prihodnje?
Slovenija Alen Salihović
Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom Onko Net je skupaj s strokovnjaki s področij obvladovanja raka v Sloveniji opozorilo na naraščajoče breme raka v Sloveniji, silovit razvoj onkološkega zdravljenja, posledično vedno boljše možnosti za uspešno zdravljenje in daljše preživetje bolnikov z rakom, ki pa je hkrati pri najpogostejših rakih še vedno nekoliko slabše od evropskega povprečja.
Združenje Onko Net je izpostavilo potrebo po hitrejši dostopnosti do diagnostike, ki je ključna za zgodnje odkrivanje, čimprejšnji začetek zdravljenja ter uspeh zdravljenja; sistemsko ureditev celostne obravnave bolnikov z rakom, ki vključuje pravočasno rehabilitacijo; zagotavljanju prostorskih in kadrovskih pogojev za varno zdravljenje bolnikov z rakom; ter pozvalo k čimprejšnji ureditvi človeka dostojne paliativne oskrbe. Pristojne so po besedah predsednice Združenja Onko Net Kristine Modic opozorili na pomen zagotavljanja kadrovskih, organizacijskih in finančnih virov za ohranitev doseženega standarda in nadaljnji razvoj celostne obravnave onkoloških bolnikov v Sloveniji.
Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se praktično pri vseh vrstah raka s časom povečuje; v zadnjih tridesetih letih se je podvojilo.
Za rakom v Sloveniji vsako leto na novo zboli več kot 15.000 ljudi in pričakovati je, da bo zaradi staranja prebivalstva število obolelih še naraščalo. Zaradi učinkovitih državnih presejalnih programov in dostopnosti do najsodobnejšega onkološkega zdravljenja postaja rak v Sloveniji v mnogih primerih dobro obvladana kronična bolezen. Tako med nami živi že blizu 107.000 ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom, poročajo na spletni strani Onko Net. Kljub temu je petletno preživetje bolnikov z rakom v Sloveniji še vedno nekoliko slabše od evropskega povprečja, ali, kot je pojasnila dr. Vesna Zadnik, vodja Epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana: »Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se praktično pri vseh vrstah raka s časom povečuje; v zadnjih tridesetih letih se je podvojilo. Opažamo tudi manjšanje razlik med ženskami in moškimi, ki so v preteklosti preživljali bistveno slabše. Mednarodne primerjave preživetij onkoloških bolnikov so na voljo v raziskavi Concord. Primerjave so narejene le po posameznih najpogostejših vrstah raka. Slovenija se pri večini lokacij uvršča nekoliko pod evropsko povprečje.«.
Za rakom v Sloveniji vsako leto na novo zboli več kot 15.000 ljudi in pričakovati je, da bo zaradi staranja prebivalstva število obolelih še naraščalo.
V. d. strokovnega direktorja Onkološkega inštituta Ljubljana Viljem Kovač, je dodal, da so preživetja slovenskih bolnikov z redkimi raki hkrati nadpovprečna. Kot največjo težavo onkološke obravnave bolnikov je opredelil pomanjkanje kadrov in prostorsko stisko, kot največji dosežek pa: »Ponosni smo lahko, da državljanom Slovenije nudimo presejalne programe, ki so eni najuspešnejših v Evropi, bolnikom je dosegljiva praktično vsa sodobna klinična obravnava, vključno z najzahtevnejšim zdravljenjem. Onkološki inštitut je od svoje ustanovitve naprej težil tudi k celostni obravnavi in raziskovalnemu delu. Zato lahko bolnik prejme najrazličnejše oblike celostnega zdravljenja: ob kirurgiji, radioterapiji, še najrazličnejše sistemsko zdravljenje. Že omenjena kadrovska in prostorska stiska pa nas omejuje, da smo v nekaterih dejavnosti, ki jih tudi seveda izvajamo, manj intenzivni, kot bi želeli biti.«
Izpostavila bi predvsem Kliniko za gastroenterologijo UKC Ljubljana, kjer na hodnikih kletnih prostorov bolniki prejemajo zdravljenja s kemoterapijo. Nekateri so tam celo več dni hospitalizirani. Ja, na hodniku.
Predsednica združenja Onko Net Kristina Modic pa je izpostavila še problematiko neustreznih prostorov, v katerih se zdravijo nekateri onkološki bolniki: »Izpostavila bi predvsem Kliniko za gastroenterologijo UKC Ljubljana, kjer na hodnikih kletnih prostorov bolniki prejemajo zdravljenja s kemoterapijo. Nekateri so tam celo več dni hospitalizirani. Ja, na hodniku. Tudi drugi prostori za obravnavo bolnikov na KOGE so dotrajani in za bolnike in zdravstveno osebje neprimerni. Sprašujem se, ali morda vse to tudi dodatno pripomore k slabšemu izidu zdravljenja? Druga kritična točka pa so življenjsko nevarni prostori hematoloških ambulant in dnevne bolnišnice na Polikliniki UKC Ljubljana. Tu so bolniki s krvnim rakom, ki so prejeli najtežja onkološka zdravljenja s PKMC in so kljub ozdravitvi imunsko zelo slabi, dejansko življenjsko ogroženi.«
Vir: Onko Net
