Nadškof Zore: Kultura, ki je ne navdihujeta resnica in lepota, bo šla v pozabo

Slovenija | 08.02.2020, 17:18 Petra Stopar

Že četrto leto zapored je bila v počastitev kulturnega praznika v ljubljanski stolnici sveta maša. Daroval jo je nadškof Stanislav Zore v zahvalo za vse kulturne delavce in umetnike. Po maši so v Galeriji Družina slovesno odprli razstavo likovnih del kolonije Umetniki za karitas.

V uvodu svojega nagovora je predsednik Slovenske škofovske konference in ljubljanski nadškof pozdravil vse prisotne umetnike in ljubitelje umetnosti, spomnil se je tudi nedavno preminulega umetnika Toneta Seiferta, ki se je s smrtjo zazrl v večno Lepoto. Po prepričanju nadškofa Zoreta je prav, da je slovenski narod samonikel v praznovanju državnega praznika, ki izvira iz kulturnih dosežkov in tako vsako leto znova na ta dan preverja svojo identiteto. Če se Slovenci skozi zgodovino nismo mogli postavljati ob bok večjim narodom z vojaško močjo, pa nas je velike naredila naša kultura.

»Kultura, ki je rasla iz nas in obenem kultura, s katero smo rasli kot narod, kot Slovenci, pa seveda tudi kot kristjani. Oblikovala je našo identiteto, ki je bila dovolj svetovljanska, da zaradi zaprtosti vase ni postala jalova in nerodovitna, obenem pa je pognala tudi dovolj globoke korenine samoniklosti v naše bregove in doline, pa tudi v naša srca, da je ni moglo odplaviti valovanje vplivov in moč pritiskov, ki jih je doživljala z vseh strani,« je dejal nadškof.

Ta naša kultura v najboljšem pomenu besede se je po nadškofovem mnenju vselej navdihovala ob lepem in dobrem. Kakršnokoli drugačna kultura je samo prazna pena, sprva vidna, a plod ljudi brez sporočila, in jo bo zanesljivo odnesel duh pozabe, je še menil nadškof. Kultura, ki pa ne raste z namenom, da bi šokirala, ampak raste iz resnice in lepota, ne izgine v pozabo. »Ustvarjalci te kulture ne iščejo sami sebe, ampak iščejo resnico. Kopljejo po globinah duše in se bojujejo z vprašanji, ki se rojevajo v svetu in v njih samih, da bi se dokopali do odgovorov ali vsaj do sledi odgovorov, po katerih hrepenijo. Ti ljudje so svečeniki resnice. Njim ne gre za videz, za nastopaštvo. Zavedajo se, da edinole resnica odpira človeka za življenje svobode duha in srca, čeprav morebiti skozi preizkušnjo in tragiko.«

Kot pravi, ne gre za pospeševanje estetskega relativizma, ampak za to, da znova dosežemo spoštovanje lepote, da bi v človekovem srcu znova zasijala resnica in dobrota Vstalega. Nadškof Zore je v duhu današnje Božje besede umetnike povabil k dvojni drži: da se po zgledu kralja Salomona zavedajo svoje majhnosti ter zato prosijo »za razumno srce«, da bi mogli biti služabniki svojega daru, hkrati pa, da se v samoti odprejo Bogu, da lahko ta spregovori skozi njihovo ustvarjanje. Umetnik tako postane posrednik tiste lepote, ki verniku pomaga izraziti njegovo ljubezen do Boga.

Po sveti maši je v Galeriji Družina sledilo odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 25. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas pod geslom »Odrinimo na globoko«. Dogajanje sta s pesmijo obogatila pevski zbor iz Podnanosa, rojstnega kraja slovenske himne, in kvartet Radia Ognjišče.