Starši in najstniki | (foto: Unsplash)
Zakaj je komunikacija med starši in mladostniki pogosto tako burna?
Sociala Silvestra Sadar
Kako razumeti svetopisemske besede: »Potem je Abraham iztegnil svojo roko in vzel nož, da bi zaklal svojega sina«. Bog Abrahamu naroči, naj mu daruje sina Izaka ... Razumete to zgodbo? Teolog in pedagog Stanko Gerjolj nas je v Radijski katehezi popeljal po pogosto zapletenih in napornih poteh staršev in mladostnikov, o katerih na simbolni ravni govori to svetopisemsko besedilo.
Stara zaveza z zgodbo o darovanju Izaka s strani Abrahama prekinja antično prakso številnih civilizacij, ki so poznale obredno darovanje otrok božanstvu. Krščanska teologija darovanje Bogu prenese na izrazito osebno raven. Cerkev ga praznuje na Svečnico - 2. februarja. Osebni Bog človeka vabi, da bremena svojega življenja preloži v njegove roke in tako bolj sproščeno zaživi. Tudi bremena vzgoje!
Stanko Gerjolj: »Zanimivo je, da sin začne pogovor in ne oče, to je nekakšno generalno pravilo, da imajo prednost pri komunikaciji vedno mlajši. Straši, starejši smo tisti, ki moramo znati prisluhniti, poslušati in tudi čakati. Vsako Abrahamovo pogovarjanje in odpiranje vprašanj bi Izak dojel kot vsiljevanje. Abrahamova vloga je v tem, da zna počakati, da potuje pravzaprav brez besed, da sina spremlja«.
Zakaj je komunikacija med starši in mladostniki pogosto tako burna?
»Mladostnik si želi take komunikacije zato, da lahko svojega očeta ali mamo, oče je tu še bolj predstavnik avtoritete, dejansko zatre. Ker bo v tem trenutku opazil, kako oče ob tem reagira; ne zato, ker bi bil morda hudoben, ampak ker se želi prepričati, ali ga imajo starši res brezpogojno radi ali ne«, pripoveduje teolog in pedagog Stanko Gerjolj.
Mladostniki želijo, da jih jemljemo resno
»Potem, ko je mimo to prvo pubertetniško razpoloženje, ko si želimo biti drugačni od vseh drugih, drugačni od odraslih, drugačni od staršev, si želimo bolj oseben stik, pogovor, pojavljajo se tudi bolj globoka vprašanja«, je povedal profesor na Teološki fakulteti.
