Manjka en sam podpis | (foto: Pixabay)
Podpisi poslancev za odpravo volilnih okrajev so se ustavili pri številki 59
Slovenija Alen Salihović
Konec leta bo minil rok, ki ga je ustavno sodišče dalo politiki, da popravi volilno zakonodajo. V LMŠ so sicer v začetku meseca začeli zbirati podpise za rešitev, da naj bi odpravili volilne okraje in uvedli relativni preferenčni glas. Za spremembo potrebujejo 60 podpisov poslank in poslancev, doslej so jih našteli 59. Odločno proti temu predlogu so v SDS, nasprotujejo mu tudi v DeSUS.
Predsednik države Borut Pahor je poslancem poslal v podporo predlog ukinitve volilnih okrajev in uvedbe prednostnega glasu, odgovor pričakuje ta mesec. Če je po posvetovanjih kazalo, da ima zadostnih 60 glasov, se zdaj zatika. Poslanci DeSUS tega še niso oddali, prav tako ne poslanci SDS. Njihov vodja Danijel Krivec je za Pogovor o pojasnil, zakaj ta predlog ni dober: »Menimo, da bi ukinitev volilnih okrajev ne pomenila bistveno večjega vpliva volivca, to kar prodajo nekateri. Zgodilo bi se nasprotno, da bi se število poslancev iz neke periferije bistveno zmanjšalo.« Z argumentom Krivca se ni strinjal vodja poslancev NSi Jožef Horvat: »Pomurje je sestavljeno iz Prekmurja in Prlekije, gre za 27 občin. Poglejmo volitve leta 2014, takrat je Pomurje imelo sedem poslancev, šest plus en manjšinski. Sedaj na zadnjih volitvah 2018 ima Pomurje samo štiri poslance.«
SLS proti ukinitvi volilnih okrajev
Proti predlogu, ki je zdaj na mizi so tudi v zunajparlamentarni SLS. Predsednik Marjan Podobnik. »Ukinitev volilnih okrajev bi po našem prepričanju zmanjšala možnost za enakovreden in uspešen nastop kandidatov iz okrajev izven državnih in regionalnih središč. To bi dodatno zmanjšalo možnosti za enakomeren razvoj celotne Slovenije, zato SLS ukinitve volilnih okrajev ne podpira. Kot optimalen volilni sistem za Slovenijo SLS podpira kombiniran - večinsko proporcionalen - volilni sistem, kakršnega ima na primer Nemčija,« meni Podobnik.
Bi lahko bile nove volitve protiustavne?
Je pa Horvat ob tem opozoril, da bi v primeru neizpolnitve odločbe ustavnega sodišča lahko prišlo do protiustavnosti: »Obstaja tudi neka verjetnost, da bodo volitve, bodisi predčasne ali redne, potekale po volilni zakonodaji, ki ni skladna z ustavo.« »Tudi če bi do volitev prišlo po starem sistemu te v nobenem primeru niso neustavne. V primeru, da bi jih razglasili za neustavne, bi morali za neustavne razglasiti tudi vse volitve v preteklosti,« je Horvatu odgovoril Krivec.
Da vseeno ni tako preprosto govoriti o protiustavnih volitev je za oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« opozoril ustavni sodnik Klemen Jaklič. »V svojem ločenem mnenju sem zapisal, in v to sem trdno prepričan, da bi bile volitve po takšnem volilnem sistemu v nasprotju z ustavo, seveda pa v teoriji to vprašanje ni vselej in nujno isto kot naslednje vprašanje (in glede tega drugega vprašanja se ne opredeljujem), ali bi bile takšne volitve avtomatično razveljavljene. Pri drugem vprašanju namreč praviloma trčimo tudi ob pravico do periodičnih volitev in imamo torej lahko kolizijo med protiustavnostjo obstoječega volilnega sistema in pa pravico sploh voliti, tako da poznamo tudi primere, ko se je bilo nato treba s takšno kolizijo šele soočiti in jo razreševati, kako pa bi bilo to pri nas, če sploh, ne želim vnaprej razmišljati,« meni Jaklič.
Spomnimo, da je ustavno sodišče decembra 2018 ugotovilo, da je člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ki določa meje volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu pa je naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih.
