Nekateri mediji so že postregli s podatki o številu naših rojakov, ki so zaradi težkih življenjskih razmer zapustili Venezuelo in se zatekli v matično domovino. A na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu podrobnosti vseeno ne razkrivajo. Poskrbeti je treba za varnost vseh, ki so že pri nas, kot tudi tistih, ki so še na poti, je jasen tamkajšnji strokovni sodelavec Dejan Valentinčič.
Za našimi rojaki, ki so že na varnem, je stresno obdobje
Na pristojnem vladnem uradu potrjujejo že znana dejstva. Da so prvi Slovenci iz Venezuele, ki so prosili za repatriacijo, že pri nas in da se počutijo dobro. Ali gre res za štiričlansko družino in zakonski par? »Objava kakršnihkoli podatkov teh ljudeh bi pomenila poseg v njihovo zasebnost. Točnih informacij o številkah in družinskih strukturah tako ne morem potrditi, a lahko povem, da so se ti ljudje pri nas uspešno znašli, integrirali, zadovoljni so, da so tukaj,« je odgovoril Valentinčič.
Za njimi je zelo stresno obdobje, saj razmere v obubožani južnoameriški državi niso preproste. »Njihovo življenje se je iz dneva v dan slabšalo. Gotovo so prišli psihično utrujeni, a z željo po miru.«
Zakaj je treba preučiti vsako prošnjo posebej?
Kot je znano, je za repatriacijo iz Venezuele zaprosilo 53 ljudi slovenskih korenin. Naša država preučuje vsako prošnjo posebej. »Nikjer ne piše, da se ne bi prijavil nekdo, ki ni slovenslega rodu, a bi tako poskušal dobiti vstopnico za Evropo. Naš zakon tudi določa, da nekdo, ki je bil obsojen za kaznivo dejanje, ne more biti repatriiran v Slovenijo. Povedati velja tudi, da smo dobili tudi prošnje za repatriacijo iz nekaterih drugih držav, a je bila zelena luč prižgana zgolj za repatriacijo iz Venezuele.«
Na prvem mestu je varnost
Čeprav je repatriacija zelo zahteven postopek, je vse minilo brez večjih zapletov. Najprej je bilo treba poskrbeti za varnost. »Treba je bilo zagotoviti varno pot, da se torej ljudem ne bi moglo zgoditi nič hudega,« je opozoril Valentinčič. Na pristojnem vladnem uradu se zahvaljujejo številnim prostovoljcem, ki so pomagali in še pomagajo pri tem.
Predstavniki slovenskega Pohoda za življenje so dopoldne na Kongresnem trgu postavili spominsko obeležje za vse umrle nerojene otroke. Voditeljica Urša Cankar Soares je ob tem pojasnila, da bodo ...
Na Pohodu za življenje v Ljubljani je pričeval Igor Vojinović. Njegovi pretresljivi zgodbi so mnogi prislunili s solzami v očeh, saj potrjuje, da je zavzemanje za pravico do splava v resnici ...
V Ljubljani bo jutri dopoldne že tradicionalni vseslovenski Pohod za življenje, namenjen celotnim družinam in ljudem vseh generacij. V programu bomo lahko slišali pričevanja ljudi, ki spremljajo ...
V sončnem vremenu so romarji danes zjutraj stopili zadnjim kilometrov 740 km dolge poti naproti: Od Kopra do Pirana. Začeli so jo 3. septembra v Kančevcih, po mesecu dni hoje pa bodo romanje ...
Slovenski pridelovalci krompirja so se zaradi letošnje suše, ki je botrovala do 80 odstotkov zmanjšanim pridelkom, znašli v hudi krizi, saj odkupne cene krompirja ne pokrijejo niti polovico ...
Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in ob Tednu kulturne dediščine v Sloveniji, smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta, ki ima sedemintrideset let izkušenj z varovanjem ...