Nekateri mediji so že postregli s podatki o številu naših rojakov, ki so zaradi težkih življenjskih razmer zapustili Venezuelo in se zatekli v matično domovino. A na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu podrobnosti vseeno ne razkrivajo. Poskrbeti je treba za varnost vseh, ki so že pri nas, kot tudi tistih, ki so še na poti, je jasen tamkajšnji strokovni sodelavec Dejan Valentinčič.
Za našimi rojaki, ki so že na varnem, je stresno obdobje
Na pristojnem vladnem uradu potrjujejo že znana dejstva. Da so prvi Slovenci iz Venezuele, ki so prosili za repatriacijo, že pri nas in da se počutijo dobro. Ali gre res za štiričlansko družino in zakonski par? »Objava kakršnihkoli podatkov teh ljudeh bi pomenila poseg v njihovo zasebnost. Točnih informacij o številkah in družinskih strukturah tako ne morem potrditi, a lahko povem, da so se ti ljudje pri nas uspešno znašli, integrirali, zadovoljni so, da so tukaj,« je odgovoril Valentinčič.
Za njimi je zelo stresno obdobje, saj razmere v obubožani južnoameriški državi niso preproste. »Njihovo življenje se je iz dneva v dan slabšalo. Gotovo so prišli psihično utrujeni, a z željo po miru.«
Zakaj je treba preučiti vsako prošnjo posebej?
Kot je znano, je za repatriacijo iz Venezuele zaprosilo 53 ljudi slovenskih korenin. Naša država preučuje vsako prošnjo posebej. »Nikjer ne piše, da se ne bi prijavil nekdo, ki ni slovenslega rodu, a bi tako poskušal dobiti vstopnico za Evropo. Naš zakon tudi določa, da nekdo, ki je bil obsojen za kaznivo dejanje, ne more biti repatriiran v Slovenijo. Povedati velja tudi, da smo dobili tudi prošnje za repatriacijo iz nekaterih drugih držav, a je bila zelena luč prižgana zgolj za repatriacijo iz Venezuele.«
Na prvem mestu je varnost
Čeprav je repatriacija zelo zahteven postopek, je vse minilo brez večjih zapletov. Najprej je bilo treba poskrbeti za varnost. »Treba je bilo zagotoviti varno pot, da se torej ljudem ne bi moglo zgoditi nič hudega,« je opozoril Valentinčič. Na pristojnem vladnem uradu se zahvaljujejo številnim prostovoljcem, ki so pomagali in še pomagajo pri tem.
V ponedeljek, 10. marca, so v župnijski cerkvi sv. Štefana na Gomilskem obhajali spomin na rojaka, Božjega služabnika Izidorja Završnika. Slovesno mašo je ob somaševanju župnika Martina Cirarja in ...
Nedavno smo objavili prispevek v Mozaiku dneva o sodelovanju vlade z verskimi skupnostmi. V njem smo zmotno navedli, da je novela Zakona o verski svobodi, ki jo je Državni zbor sprejel na seji 20. ...
Letošnji 8. marec, svetovni dan žena, je minil z grenkim priokusom. Skupina protestnikov je namreč z rdečo barvo oskrunila in poškodovala ljubljansko stolno cerkev. Objestni napad na stolnico in ...
Ul Zorc Rupnik je dijak četrtega letnika Srednje šole za oblikovanje v Ljubljani. Navdušuje se nad fotografijo. Mlajša generacija ga pozna predvsem kot avtorja video vsebin na YouTube kanalu z ...
Na jubilejnem mednarodnem logoterapevtskem simpoziju, ki bo v petek, 14. marca, in v soboto, 15. marca, pri Sv. Jožefu v Celju, se bodo govorci letos dotaknili smisla. Ali je res smisel tisti ...
V tretji epizodi podkasta »Dialog z ateizmom« je Blaž Lesnik gostil ateista g. Simona Rigača in jezuita p. Damjana Ristića, pogovoru pa je dal naslov: »Ali je verovati razumno? Debato je odprlo ...