Nekateri mediji so že postregli s podatki o številu naših rojakov, ki so zaradi težkih življenjskih razmer zapustili Venezuelo in se zatekli v matično domovino. A na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu podrobnosti vseeno ne razkrivajo. Poskrbeti je treba za varnost vseh, ki so že pri nas, kot tudi tistih, ki so še na poti, je jasen tamkajšnji strokovni sodelavec Dejan Valentinčič.
Za našimi rojaki, ki so že na varnem, je stresno obdobje
Na pristojnem vladnem uradu potrjujejo že znana dejstva. Da so prvi Slovenci iz Venezuele, ki so prosili za repatriacijo, že pri nas in da se počutijo dobro. Ali gre res za štiričlansko družino in zakonski par? »Objava kakršnihkoli podatkov teh ljudeh bi pomenila poseg v njihovo zasebnost. Točnih informacij o številkah in družinskih strukturah tako ne morem potrditi, a lahko povem, da so se ti ljudje pri nas uspešno znašli, integrirali, zadovoljni so, da so tukaj,« je odgovoril Valentinčič.
Za njimi je zelo stresno obdobje, saj razmere v obubožani južnoameriški državi niso preproste. »Njihovo življenje se je iz dneva v dan slabšalo. Gotovo so prišli psihično utrujeni, a z željo po miru.«
Zakaj je treba preučiti vsako prošnjo posebej?
Kot je znano, je za repatriacijo iz Venezuele zaprosilo 53 ljudi slovenskih korenin. Naša država preučuje vsako prošnjo posebej. »Nikjer ne piše, da se ne bi prijavil nekdo, ki ni slovenslega rodu, a bi tako poskušal dobiti vstopnico za Evropo. Naš zakon tudi določa, da nekdo, ki je bil obsojen za kaznivo dejanje, ne more biti repatriiran v Slovenijo. Povedati velja tudi, da smo dobili tudi prošnje za repatriacijo iz nekaterih drugih držav, a je bila zelena luč prižgana zgolj za repatriacijo iz Venezuele.«
Na prvem mestu je varnost
Čeprav je repatriacija zelo zahteven postopek, je vse minilo brez večjih zapletov. Najprej je bilo treba poskrbeti za varnost. »Treba je bilo zagotoviti varno pot, da se torej ljudem ne bi moglo zgoditi nič hudega,« je opozoril Valentinčič. Na pristojnem vladnem uradu se zahvaljujejo številnim prostovoljcem, ki so pomagali in še pomagajo pri tem.
Ljubljano sta včeraj na praznik dneva samostojnosti in enotnosti napolnila slovenska glasba in domoljublje. Prešernov trg in Tromostovje sta bila nabito polna vseh, ki so prišli podpreti shod ...
Na včerajšnji praznik dneva samostojnosti in enotnosti je škof Anton Jamnik pri sveti maši v Svetem Jakobu nad Medvodami nagovor posvetil hvaležnosti za dar samostojne Slovenije ter odgovorni in ...
Predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof dr. Andrej Saje, se je v prazničnem pogovoru za Radio Ognjišče ozrl na dogajanje, ki je zaznamovalo našo krajevno Cerkev v tem svetem ...
V tem letu je minilo 60 let od sklepa Drugega vatikanskega koncila, ki se je na pobudo papeža Janeza XXIII. odvijal od 11. oktobra 1962 do 8. decembra 1965. O tem, kakšni so bili sadovi in odmevi ...
Božična osmina je čas, ko se Slovenci radi vračamo k bistvenemu: družini, praznikom in spominu na prelomne trenutke naše zgodovine. Mednje nedvomno sodi dan samostojnosti in enotnosti, ko se je ...