Nekateri mediji so že postregli s podatki o številu naših rojakov, ki so zaradi težkih življenjskih razmer zapustili Venezuelo in se zatekli v matično domovino. A na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu podrobnosti vseeno ne razkrivajo. Poskrbeti je treba za varnost vseh, ki so že pri nas, kot tudi tistih, ki so še na poti, je jasen tamkajšnji strokovni sodelavec Dejan Valentinčič.
Za našimi rojaki, ki so že na varnem, je stresno obdobje
Na pristojnem vladnem uradu potrjujejo že znana dejstva. Da so prvi Slovenci iz Venezuele, ki so prosili za repatriacijo, že pri nas in da se počutijo dobro. Ali gre res za štiričlansko družino in zakonski par? »Objava kakršnihkoli podatkov teh ljudeh bi pomenila poseg v njihovo zasebnost. Točnih informacij o številkah in družinskih strukturah tako ne morem potrditi, a lahko povem, da so se ti ljudje pri nas uspešno znašli, integrirali, zadovoljni so, da so tukaj,« je odgovoril Valentinčič.
Za njimi je zelo stresno obdobje, saj razmere v obubožani južnoameriški državi niso preproste. »Njihovo življenje se je iz dneva v dan slabšalo. Gotovo so prišli psihično utrujeni, a z željo po miru.«
Zakaj je treba preučiti vsako prošnjo posebej?
Kot je znano, je za repatriacijo iz Venezuele zaprosilo 53 ljudi slovenskih korenin. Naša država preučuje vsako prošnjo posebej. »Nikjer ne piše, da se ne bi prijavil nekdo, ki ni slovenslega rodu, a bi tako poskušal dobiti vstopnico za Evropo. Naš zakon tudi določa, da nekdo, ki je bil obsojen za kaznivo dejanje, ne more biti repatriiran v Slovenijo. Povedati velja tudi, da smo dobili tudi prošnje za repatriacijo iz nekaterih drugih držav, a je bila zelena luč prižgana zgolj za repatriacijo iz Venezuele.«
Na prvem mestu je varnost
Čeprav je repatriacija zelo zahteven postopek, je vse minilo brez večjih zapletov. Najprej je bilo treba poskrbeti za varnost. »Treba je bilo zagotoviti varno pot, da se torej ljudem ne bi moglo zgoditi nič hudega,« je opozoril Valentinčič. Na pristojnem vladnem uradu se zahvaljujejo številnim prostovoljcem, ki so pomagali in še pomagajo pri tem.
Za zdaj je jasno, da so kardinali včeraj prvič volili in papež ni bil izvoljen. Preseneča, da so glasovnice zažgali razmeroma pozno. Glede na izkušnje minulih konklavov, lahko danes prvi dim iz te ...
V bolnišnici v Vidmu je včeraj umrl Božo Zuanella, župnik v Tarčmunu in Sovodnji. Čez mesec in pol bi praznoval šestdesetletnico duhovništva, decembra bi dopolnil 84 let. Bil je tudi zbiralec ...
Praznično jutro prvega maja je prineslo pogovor z župnikom iz župnije Novo mesto – Šmihel dr. Štefanom Hosta. Z njim smo osvetlili cerkveni dokument papeža Janeza Pavla II. z naslovom O človeškem ...
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili blogerja in pisatelja klaretinca p. Branka Cestnika. Spregovori je o zapuščini papeža Frančiška ter prihodnjih izzivih, ki čakajo Katoliško ...
Razmere na trgu dela so že nekaj časa ugodne, zlasti za iskalce zaposlitve, saj brezposelnost že več let vztraja na izjemno nizkih ravneh. Nekatera podjetja so zaradi zmanjšanega povpraševanja ...