Nekateri mediji so že postregli s podatki o številu naših rojakov, ki so zaradi težkih življenjskih razmer zapustili Venezuelo in se zatekli v matično domovino. A na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu podrobnosti vseeno ne razkrivajo. Poskrbeti je treba za varnost vseh, ki so že pri nas, kot tudi tistih, ki so še na poti, je jasen tamkajšnji strokovni sodelavec Dejan Valentinčič.
Za našimi rojaki, ki so že na varnem, je stresno obdobje
Na pristojnem vladnem uradu potrjujejo že znana dejstva. Da so prvi Slovenci iz Venezuele, ki so prosili za repatriacijo, že pri nas in da se počutijo dobro. Ali gre res za štiričlansko družino in zakonski par? »Objava kakršnihkoli podatkov teh ljudeh bi pomenila poseg v njihovo zasebnost. Točnih informacij o številkah in družinskih strukturah tako ne morem potrditi, a lahko povem, da so se ti ljudje pri nas uspešno znašli, integrirali, zadovoljni so, da so tukaj,« je odgovoril Valentinčič.
Za njimi je zelo stresno obdobje, saj razmere v obubožani južnoameriški državi niso preproste. »Njihovo življenje se je iz dneva v dan slabšalo. Gotovo so prišli psihično utrujeni, a z željo po miru.«
Zakaj je treba preučiti vsako prošnjo posebej?
Kot je znano, je za repatriacijo iz Venezuele zaprosilo 53 ljudi slovenskih korenin. Naša država preučuje vsako prošnjo posebej. »Nikjer ne piše, da se ne bi prijavil nekdo, ki ni slovenslega rodu, a bi tako poskušal dobiti vstopnico za Evropo. Naš zakon tudi določa, da nekdo, ki je bil obsojen za kaznivo dejanje, ne more biti repatriiran v Slovenijo. Povedati velja tudi, da smo dobili tudi prošnje za repatriacijo iz nekaterih drugih držav, a je bila zelena luč prižgana zgolj za repatriacijo iz Venezuele.«
Na prvem mestu je varnost
Čeprav je repatriacija zelo zahteven postopek, je vse minilo brez večjih zapletov. Najprej je bilo treba poskrbeti za varnost. »Treba je bilo zagotoviti varno pot, da se torej ljudem ne bi moglo zgoditi nič hudega,« je opozoril Valentinčič. Na pristojnem vladnem uradu se zahvaljujejo številnim prostovoljcem, ki so pomagali in še pomagajo pri tem.
Praznujemo priljubljen praznik Marije Snežne. Največja cerkev, ki je tudi največja Marijina cerkev na svetu, je bazilika Marije Velike v Rimu. Njeno ime Marija Snežna je nastalo na podlagi ...
V 97. letu starosti je umrla slovenska pisateljica, esejistka in prevajalka Zora Tavčar, ena pomembnejših ustvarjalk slovenske književnosti v Italiji. Stara je bila 96 let, poroča Primorski ...
Napad Romov na ljubljanskega kmeta Antona Čemažarja še ni dobil sodnega epiloga. A ena od odločitev, ki so jo že prejeli, ne nakazuje ugodnega razpleta. Napadalci so bili trije, na kraj pa jih je ...
Spletna prisotnost župnij je bila tema ene izmed oddaj Utrip Cerkve v Sloveniji. Mnoge župnije so v času epidemije koronavirusa naredile pomemben korak naprej in vzpostavile ali prenovile svoje ...
Na Svetih Višarjah je bilo včeraj 37. Romanje treh Slovenij, ki ga pripravljata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Začelo se je s predavanjem etnologa Marka ...
Dr. Žiga Turk, ki smo ga povabili v prvo avgustovsko oddajo Spoznanje več, predsodek manj, je zgrožen nad načinom, kako se vlada odziva na vojno v soseščini. Namesto da bi jo resno jemala, se ...