Nekateri mediji so že postregli s podatki o številu naših rojakov, ki so zaradi težkih življenjskih razmer zapustili Venezuelo in se zatekli v matično domovino. A na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu podrobnosti vseeno ne razkrivajo. Poskrbeti je treba za varnost vseh, ki so že pri nas, kot tudi tistih, ki so še na poti, je jasen tamkajšnji strokovni sodelavec Dejan Valentinčič.
Za našimi rojaki, ki so že na varnem, je stresno obdobje
Na pristojnem vladnem uradu potrjujejo že znana dejstva. Da so prvi Slovenci iz Venezuele, ki so prosili za repatriacijo, že pri nas in da se počutijo dobro. Ali gre res za štiričlansko družino in zakonski par? »Objava kakršnihkoli podatkov teh ljudeh bi pomenila poseg v njihovo zasebnost. Točnih informacij o številkah in družinskih strukturah tako ne morem potrditi, a lahko povem, da so se ti ljudje pri nas uspešno znašli, integrirali, zadovoljni so, da so tukaj,« je odgovoril Valentinčič.
Za njimi je zelo stresno obdobje, saj razmere v obubožani južnoameriški državi niso preproste. »Njihovo življenje se je iz dneva v dan slabšalo. Gotovo so prišli psihično utrujeni, a z željo po miru.«
Zakaj je treba preučiti vsako prošnjo posebej?
Kot je znano, je za repatriacijo iz Venezuele zaprosilo 53 ljudi slovenskih korenin. Naša država preučuje vsako prošnjo posebej. »Nikjer ne piše, da se ne bi prijavil nekdo, ki ni slovenslega rodu, a bi tako poskušal dobiti vstopnico za Evropo. Naš zakon tudi določa, da nekdo, ki je bil obsojen za kaznivo dejanje, ne more biti repatriiran v Slovenijo. Povedati velja tudi, da smo dobili tudi prošnje za repatriacijo iz nekaterih drugih držav, a je bila zelena luč prižgana zgolj za repatriacijo iz Venezuele.«
Na prvem mestu je varnost
Čeprav je repatriacija zelo zahteven postopek, je vse minilo brez večjih zapletov. Najprej je bilo treba poskrbeti za varnost. »Treba je bilo zagotoviti varno pot, da se torej ljudem ne bi moglo zgoditi nič hudega,« je opozoril Valentinčič. Na pristojnem vladnem uradu se zahvaljujejo številnim prostovoljcem, ki so pomagali in še pomagajo pri tem.
V središču pridige ob slovesu dolgoletnega urednika Ognjišča msgr. Silvestra Čuka je bila svetopisemska podoba dokončanega teka. Zaslužni koprski škof Jurij Bizjak je v povsem polni koprski ...
Slovenski škofje končujejo obisk ad limina v Rimu. Popoldne se bodo zanj zahvalili z mašo v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja, ki se je bodo udeležili tudi slovenski romarji. Dopoldne pa so se ...
V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ...
Pred 800 leti je sveti Frančišek Asiški prišel na idejo, da bi prebivalcem male vasice Grecco prikazal razmere, v katerih se je rodil Odrešenik. Tako so nastale prve jaslice in to je pripomoglo k ...
V radijskih oddajah smo z Markom Juhantom sodelovali skoraj dvanajst let. V pogovorih je večinoma odgovarjal na vprašanja, izzive medsebojnih odnosov, poslušalkam in poslušalcem, le redko pa je ...
Obstruktivna spalna apneja je pogosta (po ocenah se z njo bori vsaj 150.000 odraslih Slovencev, ki bi potrebovali zdravljenje), a pogosto spregledana motnja, pri kateri se žrelo med spanjem zoži ...