Bo Grabar Kitarovićevi v drugem krogu uspelo premagati Milanovića?

Svet 23. 12. 2019, 15:12 Andrej Šinko

Nekdanji hrvaški premier Zoran Milanović in hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović se bosta pomerila v drugem krogu hrvaških predsedniških volitev v nedeljo, 5. januarja. Milanovića je v prvem krogu podprlo 29,5 odstotka volivcev, Grabar Kitarovičevo pa nekaj manj kot 26,7 odstotka. V drugem krogu bo za zmago pomembno, kako se bodo razporedili glasovi Miroslava Škora, ki ga je včeraj podprlo skoraj 24,4 odstotka volivcev.

Ob omenjenih treh kandidatih, ki so pobrali približno 80 odstotkov vseh glasov na volitvah, je nekaj manj kot 6 odstotkov osvojil še poslanec v evropskem parlamentu Mislav Kolakušić, ostalih sedem kandidatov pa je dobilo manj kot pet odstotkov.

Glavni urednik Hrvaškega katoliškega radia Siniša Kovačić je ob tem dejal: »Hrvaška se je razdelila. Slavonija je glasovala z Miroslava Škoro, osrednja in zahodna Hrvaška za Zorana Milanovića, Dalmacija in ostalo primorje za Kolindo Grabar Kitarović. Tako je, če pogledamo po delitvi države, sicer pa je levica enotno podprla Milanovića. Njegovo jutranje sporočilo je bilo, da želi biti predsednik vseh državljanov, hkrati pa je obljubil, da ne bo drugorazrednih državljanov.«

Volilna udeležba je bila 51-odstotna, v drugem krogu pa analitiki napovedujejo še nekoliko višjo. Če so bili v taboru predsednice v prvem krogu nad drugim mestom nekoliko razočarani, pa v drugem pričakujejo gladko zmago, saj računajo, da bi se k aktualni predsednici prelili glasovi Miroslava Škora.

»Mislim, da je zdaj na potezi Kolinda Grabar Kitarović, ki mora najti način, kako mobilizirati desno volilno telo ter prepričati volivce, da ne glasujejo emocionalno, ampak razumsko. Tako, da se vse napake Zorana Milanovića, ki so nam vsem znane, iz časov, ko je bil premier, ne ponovijo. Da bi bila v tem uspešna, potrebuje voditelje na desnici, da jo jasno podprejo,« je pojasnil Kovačić.

Škoro bo po pričakovanjih nadaljeval politično kariero na naslednjih parlamentarnih volitvah, ki bodo predvidoma jeseni 2020. Je prvi neodvisni kandidat na predsedniških volitvah, ki je uspel pridobiti skoraj četrtino glasov. Podpirali so ga konservativno-desni krogi, ki pa se bodo ob njegovem uspehu zelo verjetno združili v boju za premierski položaj.