AVDIO: Moč Demosa 30 let pozneje

Slovenija | 04.12.2019, 11:48 Tone Gorjup

Mineva 30 let od ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade. Ta pa je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. V predsedniški palači je ponedeljek potekal sprejem v počastitev te obletnice. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve.

Slavnostna govornika na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila član tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in diplomat Matjaž Šinkovec. V prispevku lahko prisluhnete nekaj njunim poudarkom, in poudarku predsednika države Pahorja, nato pa še pogovoru s poslancem Demosa Antonom Tomažičem.

Projekt Demosa ni bil projekt ozke skupine, ampak se je za uspeh Demosa treba zahvaliti državljanom, Vatikanu in prvim državam, ki so priznale Slovenijo kot samostojno državo, je dejal Hubert Požarnik. Izpostavil je tudi, da cilj Demosa ni bil revanšizem ter da celoten proces osamosvajanja ne bi tekel tako hitro ter neboleče, če pri tem ne bi sodelovala tudi levica, je zbranim v predsedniški palači dejal Požarnik.

Matjaž Šinkovec, ki velja za avtorja imena Demos, se je dotaknil tudi tega, zakaj in kako je prišel do tega imena. Predvsem pa je spregovoril o občutkih tistega časa. »Nismo se zavedali, da ustvarjamo zgodovino. V svojih prizadevanjih smo bili naivni. Nihče nas ni prosil, da se politično angažiramo ali nas v to prisilil. Slovenke in Slovenci smo prvič v zgodovini stopili skupaj. Upam, da ne zadnjič.«

Predsednik republike Borut Pahor pa je opomnil, da narodna enotnost za samostojno državo ni padla z neba. »To, da neka politika za neke načrte pridobi tudi politične nasprotnike, je lahko navdih za vsa naša nadaljnja politična ravnanja,« je dejal. Kot je izpostavil, v politiki nikoli ni bilo toliko dialoga kot tedaj in sam danes pogreša tak dialog. »Velike ideje terjajo veliko dialoga, tudi prepire, morda kanček nečimrnosti ali zamer. Predvsem pa veliko dialoga, da lahko prevzamejo množice,« je še dodal in svoj govor sklenil z ugotovitvijo, da smo bili Slovenci »pol stoletja prej razdeljeni in še danes celimo tiste rane, a takrat smo bili enotni«.

Slovenska demokratična zveza, Slovenski krščanski demokrati in Socialdemokratska zveza Slovenije so 4. decembra 1989 podpisali dogovor o sodelovanju, ki je hkrati pomenil tudi ustanovitev Demokratične opozicije Slovenije (Demos). Podpisniki so bili Hubert Požarnik, Jože Pučnik, Lojze Peterle in Ivan Oman. S tem so bili postavljeni temelji Demokratične opozicije Slovenije, o kateri je France Bučar pred leti za Radio Ognjišče dejal:

»Demos je bil orodje, s katerim smo šli v osamosvojitev. Čeprav se danes trkajo po prsih mnogi tisti, ki so mu takrat nasprotovali.«

Najpomembnejša točka dogovora je bil skupni nastop na volitvah. Slednje je med drugim omogočil sprejem ustavnih dopolnil dobra dva meseca pred tem. Tako imenovane stare sile oziroma družbenopolitične organizacije pod vodstvom partije so bile po spremembi ustave prepričane v svojo zmago, zato so privolile v sprejem amandmajev. V Demosu tega jasnega cilja, kot je povedal France Bučar, sprva ni bilo.

»Mi smo bili soočeni s fronto oblasti. Rekli smo si, da ne bomo oblasti prevzeli, ampak da bomo, močna opozicija. Potem je pa Oman nastopil in dejal, da gremo zato na volitve, da bomo zmagali. To je bila dejansko streznitev.«

Šele ko so si postavili jasen cilj, je bila zmaga opozicije mogoča in nazadnje tudi uresničena. Sprememba ustave je omogočila volitve, zmaga Demosa pa je bila ključna za osamosvojitev. Bo to dejstvo v ospredju tudi med nocojšnjo slovesnostjo v državnem zboru?