AVDIO: Potrditi enotnost trenutno največji izziv Nata
Svet | 03.12.2019, 17:32 Helena Križnik
Kakšna bo prihodnost Nata? Odgovor na to vprašanje so voditelji članic iskali že večkrat. Tudi na vrhu v Londonu v Veliki Britaniji se mu ne bodo izognili. A najprej jih čaka praznovanje. Organizacija kolektivne obrambe, v katero je trenutno povezanih 29 držav, je namreč stara 70 let. Ob jubileju bo voditelje članic drevi sprejela kraljica Elizabeta II., vsebinske razprave bodo na sporedu jutri.
Prestolnica Združenega kraljestva vrha Nata ne gosti po naključju. London je bil namreč prvi sedež Severnoatlantskega zavezništva, ki je bilo ustanovljeno 4. aprila 1949 v Washingtonu v ZDA. Najprej je štelo 12 držav, zdaj jih je več kot dvakrat toliko. Zaradi nekaj javnih razprtij med največjimi je trenutno precejšen izziv potrditi enotnost. "V vsakem primeru bo veliko pogovorov o prihodnosti, a bojim se, da ni političnega konsenza o uvajanju velikih sprememb oziroma velikih reform," ocenjuje obramboslovec dr. Vladimir Prebilič.
Slovenija bi lahko spodbujala dialog med članicami
Pred kratkim je iz Nemčije prišla pobuda o vzpostavitvi odbora strokovnjakov, ki bi pripravil predloge zanje. Dr. Prebilič jo pozdravlja, a težavo vidi predvsem v pomanjkanju politične volje. "Morda bi tudi Slovenija lahko bila vzorčen primer oziroma država, ki bi z nekaj več želje spodbujala dialog, ki je nujen."
Izdatke za obrambo velikokrat tolmačimo napačno
V ospredju tem, ki se jih bodo v Londonu lotili voditelji članic Nata, naj bi bila znova pravičnejša delitev bremen. Dr. Prebilič opozarja, da izdatke za obrambo velikokrat tolmačimo napačno. "Države bi lahko izkoristile priložnosti za financiranje razvojnih programov, za več sodelovanja z akademskimi sferami in tudi za več političnega sodelovanja. Izdatkov za obrambo ne smemo razumeti le v smislu števila tankov, vojaških avtomobilov, topov in pušk." Po besedah dr. Prebiliča je na tem področju veliko prostora za izboljšave, domačo nalogo bi lahko opravila tudi Slovenija.
Besede o možgansko mrtvem Natu so želele predvsem šokirati
Izdatki držav za obrambo niso edina točka razhajanj. Močno so razburile nedavne besede francoskega predsednika Emanuela Macrona. Nato je možgansko mrtev, ugotavlja. Dr. Prebilič meni, da je s tem želel predvsem šokirati. "Ne gre za možgansko mrtvost, gre za otopelost, gre za politično ambivalentnost, gre za neke vrste neaktivnost mnogih evropskih držav članic Nata."
Povod za Macronov oster ton je bila turška ofenziva proti Kurdom na severovzhodu Sirije, od koder so ZDA pred tem umaknile svoje vojake. Ankara je tudi zagrozila z blokado načrta za obrambo baltskih držav, če Nato kurdskih milic ne bo označil za teroristično skupino. Reševanju zadnjih nesoglasij in položaju v Siriji naj bi bilo namenjeno posebno srečanje voditeljev Francije, Nemčije, Turčije in Velike Britanije ob robu vrha v Londonu.
