Koroški Slovenec Marketz imenovan za krškega škofa

Evropska Unija | 03.12.2019, 12:23 Alen Salihović

Jože Marketz naj bi postal novi krški škof. Uradne potrditve iz Vatikana še ni, a dekan iz Bilčovsa Janko Krištof je novico potrdil. Poznavalci pričakujejo, da naj bi bile vse formalnosti opravljene najkasneje do sredine prihodnjega tedna. Posvečenje naj bi bilo na svečnico.

Novi krški škof bo torej sedanji direktor koroške Caritas, koroški Slovenec Jože Marketz, poroča Vatican News.

Papež Frančišek je imenoval Jožeta Marketza za 66. škofa krške škofije. Marketz bo nasledil Aloisa Schwarza, ki je bil julija lani po 17 letih na Koroškem imenovan za nadpastirja škofije St. Pölten.

»Z imenovanjem Marketza za novega krškega škofa se končuje turbulentno obdobje za Cerkev na Koroškem, ki je od odhoda Schwarza brez pravega vodstva, trenutno jo začasno vodi vojaški škof Werner Freistetter,« pa poroča slovensko uredništvo ORF.

Po poročanju Nedelje, cerkvenega lista krške škofije je bil Jože Marketz v preteklih mesecih v medijih večkrat omenjen kot kandidat za škofovsko mesto. »Kot dolgoletni škofov vikar, prejšnji vodja Dušnopastirskega urada, Slovenskega dušnopastirskega urada in kot izdajatelj Nedelje ter aktualni direktor koroške Caritas ima dolgoletne izkušnje v cerkvenem vodstvu in zelo natančno pozna krško škofijo,« so zapisali na spletni strani.

Škofovsko mesto na Koroškem je od julija 2018 nezasedeno, potem ko je prejšnji krški škof Alois Schwarz odšel v škofijo St. Pölten. Krški stolni kapitelj je nato 2. julija 2018 izvolil Engelberta Guggenbergerja za škofijskega administratorja, ki ga je naposled 8. junija letos nasledil škof Freistetter, ki ga je papež imenoval za apostolskega administratorja. Cerkveni neobičajni postopek je v povezan s hudimi notranje-cerkvenimi in medijskimi razpravami povezanimi s škofom Schwarzem in Cerkvijo na Koroškem. Vodile so do apostolske vizitacije škofije, in tudi do kazenskopravnih preiskav proti škofu Schwarzu, medtem so bili deloma ukinjeni, a še ne zaključeni, še piše Nedelja.

Kdo je Jože Marketz?

Jože Marketz je bil rojen 30. julija 1955 v Št. Lipšu na dvojezičnem območju. Maturiral je leta 1975 na gimnaziji na Plešivcu, kjer je nekaj let preživel tudi trenutni prejemnik Nobelove nagrade Peter Handke. Po študiju teologije v Salzburgu in v Ljubljani je Marketz deloval eno leto kot diakon v Ekvadorju v Južni Ameriki, leta 1982 pa je prejel duhovniško posvečenje.

Najprej je bil Marketz kaplan v Borovljah in Št. Jakobu v Rožu. Med letoma 1985 in 1988 je bil duhovni asistent Katoliške mladine. Od leta 1986 do 1989 je bil provizor v Št. Jakobu v Rožu. Nato je na Univerzi na Dunaju promoviral za doktorja teologije.

Leta 1992 je bil imenovan za ravnatelja Slovenskega dušnopastirskega urada krške škofije in leta 1994 za župnika na Radišah. Po enem letu kot provizor v Borovljah, Podljubelju in Glinjah je v tem času (2006/2007) Marketz študiral tudi v Rimu in v Jeruzalemu.

2009 je bil imenovan za ravnatelja škofijskega Dušnopastirskega urada ter za škofovega vikarja za dušnopastirstvo, misijon in evangelizacijo. To delo je opravljal do leta 2014 in bil med tem tudi izdajatelj časopisov Nedelja in Sonntag, otroškega lista Regenbogen in internetne redakcije krške škofije. Leta 2014 je prevzel koroško Caritas. Do 1. septembra 2013 je bil Marketz tudi provizor na Radišah, Podgradu in Medgorjah.

S prevzemom koroške Caritas je Marketz postal tudi škofov vikar za Caritas in socialne službe. Marketz je konzistorialni svetnik, škofijski koordinator za vprašanja azila, predsednik Bonifacijevega društva in rektor Bürgerspitalkirche. Leta 2004 je bil imenovan za papeževega častnega kaplana (monsignore).

Jasna drža v begunskem vprašanju

Kot ravnatelj Caritas se je Marketz večkrat zelo jasno zavzel za humanitarno ravnanje z begunci ter za odgovorno politiko v tem vprašanju. Tako je leta 2015 na začetku begunskega gibanja zelo ostro kritiziral Evropsko zvezo. V pogledu na takrat preobremenjeno Lampeduso je rekel Marketz, da je premalo vso krivdo zvaliti na te, ki za denar ljudi opogumljajo k begu, ko pa bi lahko v »resnici evropska politika, to nevzdržno stanje spremenila«. Ravnatelj Caritas se je v tem kriznem letu zelo zavzemal, da se begunce sprejme v župnišča in privatna stanovanja.

Vir: Nedelja