Marjan Bunič
Marko Zupan
Helena Križnik
p. dr. Ivan Platovnjak (foto: ARO)
p. dr. Ivan Platovnjak

P. dr. Ivan Platovnjak: »Vsak lahko žaluje drugače, dovolimo si to. Ni pravil.«

31.10.2019, 17:40 Nataša Ličen

V teh dneh se še pogosteje vračamo v spomine, v mislih k ljubljenim, ki jih ni več med nami. Med strokovno javnostjo velja, da ima žalovanje več stopenj, skozi katere se, v razdalji in minevanju časa, soočamo s spremembo.

Žaluje lahko vsak nekoliko drugače

»Ljudje smo edinstveni, dva si nista povsem enaka, zato tudi izgubo ljubljenega doživljamo drugače. Nemogoče je žalovanje zaobjeti skozi točke pravil. Lahko, in skoraj gotovo se to zgodi, da gremo ali bomo šli svojo pot v procesu žalovanja.«

O tem smo govorili s p. dr. Ivanom Platovnjakom.

Ni pravil, dovolimo si to

Stopnja zanikanja, jeze, barantanja in kot zadnja stopnja depresija, naj bi privedle do sklepnega sprejemanja izgube. Tako je veljalo. Če v šestih mesecih ne zmoremo iti preko in ne zaživimo normalnega življenje, smo pravi za posebno, strokovno obravnavo in pomoč.

Vsak, ki ga ni več med nami, ostaja v naših spominih in tako rekoč živi z nami naprej

»Mnoge prav to, ko mislijo da morajo v določenem obdobju zagotovo predelati izgubo ljubljenega in iti preko, omejuje in jih zapre, jim onemogoča, da bi šli svojo pot in skozi svoj proces žalovanja. Z žalovanjem ni nič narobe, pomeni da smo ljubili in da smo bili na nekoga zdravo navezani. Zato ga ne moremo kar izpustiti. Ta oseba je bila, je in želi ostati del mojega življenja.«

Izguba je ena večjih sprememb, ki trajno pušča sledi

»Če želimo celovito živeti svoje življenje, tudi po izgubi ljubljenega, moramo biti pripravljeni sprejeti zgodbo, ki se začenja odvijati po njegovem/njenem odhodu. Vsak izguba poseže v življenje živečih.«

Žalovanj enega in drugega ne moremo in ne smemo primerjati

»So ljudje, ki močno žalujejo zaradi izgube, recimo tudi v primeru domačega ljubljenčka, in s tem ni popolnoma nič narobe. Ker pa slednje zaznajo, jih to navda z občutkom krivde, sramu.«

Navezanost je bistvena, saj od nje živimo.

»Otrok ne more preživeti brez navezanosti na mama, očeta. To je del življenja. Preko navezanosti ne moremo, ostaja, lahko pa je seveda tudi nezdrava. V največjo pomoč je, da imamo ob sebi človeka, ki nas sliši in ob katerem lahko govorimo tudi o osebi, ki smo jo izgubili.«

Žalovanje ostaja vse življenje

»Ne bojmo se žalovati in dopustimo, da lahko vsak v družini žaluje na svoj način. Potrebuje svoj prostor, šele ko spoštujemo to, lahko bogatimo drug drugega in smo si v oporo. Rešuje odnos, ko upamo stopiti v odnos z drugim.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Cerkev na Slovenskem, Sociala, Via positiva

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Martin Golob (photo: Rok Mihevc) Martin Golob (photo: Rok Mihevc)

Martin Golob: Vam povem, velika noč BO!

»Glavno se bo zgodilo! Jezus bo vstal in nam vsem pokazal, kako ljubezen odpira grobove smrti. Odrešeni smo tudi znotraj svojih domov. Bo, boste videli.« Tako nas je v rubriki »Ostanimo povezano ...

Prazen trg sv. Petra v Vatikanu (photo: Printscreen) Prazen trg sv. Petra v Vatikanu (photo: Printscreen)

Vatikan in koronavirus: Kako bo za veliko noč?

Pandemija koronavirusa močno kroji versko življenje po vsem svetu. O tem smo se v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve pogovarjali z duhovnikom Sebastijanom Valentanom, ki je na doktorskem študiju ...

Dr. Karel Gržan v družbi Mateje F. Novljan (photo: Izidor Šček) Dr. Karel Gržan v družbi Mateje F. Novljan (photo: Izidor Šček)

Dr. Karel Gržan: Obvarujmo se pred pandemijo strahu!

»Ne bojte se!« je ena izmed najpogosteje izraženih misli v Svetem pismu. Z duhovnikom dr. Karlom Gržanom smo ob evangelijskem odlomku Jezus pomiri vihar (Mr 4,35-41) razmišljali, kako v časih ...