Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi
Slovenija
Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«
O sodnem svetu in ustavnem sodišču
»Moja osnovna kritika je bila, da sodni svet ni organ potrjevanja,« je glede odhoda iz tega organa dejala sogovornica. Meni, da bi ga bilo treba spremeniti v profesionalno ali polprofesionalno telo, saj je gradiv tudi do več tisoč strani preveč, da se lahko o njih opredeliš zgolj na eni seji. »Lahko pa seveda sodni svet deluje tudi tako. Vendar se mora zavedati, da ima na ta način veliko manjšo težo in veliko manjšo moč odločanja,« je povedala.
Na vprašanje o kandidaturi za ustavno sodnico je dejala, da sama ni oddala kandidature, tudi nima pretirane želje, saj je s tem, ko je bila nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije ter nekdanja sodnica na Splošnem sodišču Evropske unije, dosegla več, kot ponuja ta položaj. »Vprašanje pri sestavi ustavnega sodišča je, da to ne sme biti vrednostno gledano obrnjeno samo v eno stran, ampak bi naj bilo vsaj neko približno ravnovesje. Kajti ustavno sodišče je dejansko tisto, ki razvija vrednote v družbi, oziroma ki vpliva na razvoj vrednot v družbi,« je povedala. Komentirala je tudi zadnje dogajanje na ustavnem sodišču, ki jo je »na nek način zaskrbelo«. Ustavno sodišče je vedno dojemala kot institucijo, ki dejansko odloča neodvisno in nepristransko in ki daje videz ustavnosti. Ustavnemu sodniku je po njenih besedah sicer treba pustiti, da piše ločena mnenja in tako izrazi svoje stališče, saj to dopušča tudi naš pravni red. Obenem pa se mora vsak sodnik zavedati odgovornosti, tako do prava kot tudi do sodržavljanov. Prav tako mora vsak sodnik vedeti, da se izloči v primerih, kadar se zaveda povezave z določeno stranko ali obravnavano predmetno zadevo nasploh. »To so resni očitki. To niso majhne zadeve,« je dodala ob aktualnem sporu. Ustavni sodniki so seveda lahko različnih mnenj, različnih političnih ali religioznih pripadnosti ali spolne usmerjenosti. A na ustavnem sodišču mora v primerih, kadar se krešeta dve mnenji, zmagati avtoriteta argumenta, ne pa argument avtoritete, je še poudarila Trstenjakova in dodala, da morata sodnika pri odločanju voditi pravo in pravičnost.
»Če ni pravne države, lahko pozabimo ne samo na človekove pravice v družbi, na demokracijo, kar ponavadi s tem povezujemo, ampak tudi na razvoj gospodarstva, na neko uspešno družbo. Pravna država mora živeti vedno. Pravna država ne spi. Pravna država mora obstajati, ko sije sonce in ko dežuje, ponoči in podnevi,« je bila jasna Trstenjakova, ki je pri tem vseeno opozorila, da stanje pravne države v Sloveniji le ni tako slabo, kot se ga želi predstavljati. »Slovenija velja za državo, ki se ji lahko zaupa. Res pa imamo nekaj področij, ki res slabo delujejo in zaradi tega trpi celotna država. Eno je stopnja korupcije, drugo pa je sodstvo, pri katerem so nekateri problemi v delovanju, ki jih je treba izboljšati,« je povedala. Moti jo, da Slovenci dopuščamo korupcijo. »Korupcija ali pa kakršnakoli finančna zloraba v javnih podjetjih ne pomeni, da je nekdo vzel nek državni denar, ampak pomeni, da je nekdo vzel nekaj vsakemu državljanu. Ker ta denar ni od države. Državni proračun je od državljanov. Oni so plačali,« je bila jasna Verica Trstenjak.
O optimizmu
V oddaji je spregovorila še o stečaju Adrie Airways, stanju v politiki, vse manjšem zanimanju ljudi za volitve, zasebnem šolstvu in zdravstvu ter stanju v Evropski uniji. Ob sklepu smo jo vprašali, kaj jo navdaja, da ne glede na razmere ves čas ostaja optimistka: »K temu me navdaja realnost, in sicer to, da v Sloveniji dejansko živimo na enem najlepših delov sveta. Da imamo vsa področja dobro razvita, da se vedno pritožujemo za neke majhne stvari, nismo pa sami pripravljeni nekaj spremeniti. Vsak bi moral dati majhen kamenček k temu, da bi boljše živeli in tudi večkrat pohvalili. Pohvalili tudi domovino. Lahko kritiziraš državo, ji daješ davke, domovino pa imaš v srcu. Državo imaš v glavi, domovino imaš v srcu.«
Prisluhnite posnetku Pogovora o.
Kdo je Verica Trstenjak?
Verica Trstenjak, doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo, je nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije ter nekdanja sodnica na Splošnem sodišču Evropske unije. Kot generalna pravobranilka je pomembno soustvarjala evropsko pravo, zlasti na področjih varstva potrošnikov, intelektualne lastnine, javnih naročil, državnih pomoči, azila, temeljih pravic ter temeljnih svoboščin v EU in na drugih področjih.
Evropsko pravo predava na univerzah na Dunaju, v Ljubljani in v Mariboru. Je članica več mednarodnih združenj ter predavateljica na številnih mednarodnih konferencah. Dr. Verica Trstenjak je bila gostujoča profesorica na številnih univerzah v Evropski uniji in po svetu. Posebej velja spomniti na predavanja v Montrealu, Kazahstanu, Sydneyju, Los Angelesu, San Franciscu, New Yorku, Kyotu. Velikokrat za medije komentira pravne probleme Evropske unije, tako v tujini kot tudi v Sloveniji, in v javnosti opozarja na pomen pravne države in spoštovanja prava. Glede evropskega prava svetuje tudi največjim evropskim odvetniškim družbam.
