Marjan Bunič
Miha Močnik
Marta Jerebič
Sirija v vojni (foto: Radio Vatikan)
Sirija v vojni
10.10.2019, 14:57 Andrej Šinko

Turčija grozi Evropi z novim begunskim valom

Turška vojska nadaljuje ofenzivo proti Kurdom na severovzhodu Sirije. Mednarodna skupnost je do posredovanja kritična, ameriški senat pa je pripravil sankcije proti Turčiji. ZDA so sicer prav z umikom svojih vojakov omogočile to operacijo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je medtem zagrozil, da bo 3,6 milijona beguncev poslal proti Evropi, če bodo države kritične do operacije.

Turška vojska je ofenzivo včeraj začela z letalskimi napadi, nato pa so vojaki v Sirijo vstopili še prek štirih točk na meji. Njihovo posredovanje je usmerjeno proti kurdskim milicam, ki so z ZDA odigrale pomembno vlogo v boju proti skrajni Islamski državi.

Predavatelj na Fakulteti za družbene vede dr. Bogomil Ferfila pravi, da je cilj oblasti v Ankari jasen, in sicer, da prežene Kurde z območja na meji s Turčijo. »Oni se zelo bojijo, da bi bližina Kurdov v Siriji, zlasti njihova avtonomija in moč, povzročili nemire tudi v Turčiji, kjer je Kurdov izjemno veliko. Na drugi strani pa je res, da so Kurdi tukaj največja žrtev, kajti odigrali so levjo vlogo v boju proti Islamski državi, zdaj pa jih vsi puščajo na cedilu.«

Vojaško posredovanje Turčije je omogočil prav ameriški umik vojakov s tega območja. Predsednik Donald Trump se je za to odločil, čeprav ne podpira vojaškega posredovanja. Oblasti v Ankari kurdske milice obravnavajo kot teroristične organizacije, ofenzivo pa so pojasnile s tem, da želijo na severu Sirije vzpostaviti območje, kamor bi iz države premestili vsaj del od 3,6 milijona sirskih beguncev.

»Jasno je, da se jih Turčija želi znebiti in če ji bo s tem uspelo potisniti sirske Kurde v notranjost, je to za njo dvojna korist,« pravi Ferfila, ki dodaja, da vsak vojaški konflikt pomeni civilne žrtve in novo razseljevanje. Območje naj bi že zapustilo več tisoč ljudi, kar lahko skrbi, pa so številni borci skrajne Islamske države, ki so jih Kurdi zajeli, zdaj pa bi se lahko znašli na prostosti.

O možnostih Kurdov pa je sogovornik jasen: »Kurdi se bodo poskušali povezati s sirsko vlado, poskušali bodo dobiti podporo Rusov, seveda pa to lahko zaostri razmere na tem delu sveta. Tudi Iran je napovedal manevre na meji s Turčijo, kajti podpira enovitost Sirije in nasprotuje posredovanju.« Ferfila še meni, da bi bila najboljša rešitev dogovor, ki bi prinesel Kurdom določeno avtonomijo. Vendar ga bo po njegovi oceni zelo težko doseči, saj Kurdi živijo v Siriji, Iranu, Iraku in Turčiji, njihova avtonomija v eni državi pa bi pomenila podobne težnje tudi v drugih, kar zlasti za Turčijo in Iran ni sprejemljivo.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svet

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

dr. Ivan Štuhec (photo: osebni arhiv) dr. Ivan Štuhec (photo: osebni arhiv)

Razpad države

Počasi bom začel verjeti, da so imeli prav tisti, ki so ob razpadu Jugoslavije govorili o »kleinstateraju«, kar pomeni o malih državicah in vprašanju smiselnosti njihovega ...

Pogrebno sveto mašo je daroval nadškof Stres (photo: SDS) Pogrebno sveto mašo je daroval nadškof Stres (photo: SDS)

AVDIO: Zadnje slovo od Davida Tasića

Verniki so v času osamosvajanja naše države med drugim molili za mir in pravičnost v cerkvi Marijinega oznanjenja na ljubljanskem Tromostovju. Prav tam so se zbrani zdaj še zadnjič ...

Odgovorno na pot - varno na vrh! (photo: ARO) Odgovorno na pot - varno na vrh! (photo: ARO)

Odgovorno na pot - Varno na vrh!

Ob 25. obletnici delovanja Radio Ognjišče skupaj z AMZS prav za vas organizira poseben program varne vožnje z namenom preveriti vozne sposobnosti in se preizkusiti v nepredvidljivih ...

Knjiga (photo: Pixabay) Knjiga (photo: Pixabay)

Praznik, ki nas zavezuje k edinosti in prenovi

Danes je državni praznik, dan reformacije. Z njim obujamo spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci smo v omenjenem obdobju dobili prvo knjigo v maternem jeziku. To ...

Branko Cestnik (photo: Jože Bartolj) Branko Cestnik (photo: Jože Bartolj)

P. Cestnik kritikom papeža nastavlja ogledalo

Sinoda o Amazoniji je končana, ne pa tudi polemike v zvezi z njo. Še vedno odmeva dogodek v zvezi z lesenimi kipci noseče žene, ki so bili prisotni na slovesnosti pred začetkom sinode in so ...