V Novem mestu zaznamujejo 550-letnico prihoda frančiškanov v mesto
V Novem mestu se letos spominjajo prihoda reda frančiškanov, ki so se pred 550 leti iz Bosne tja zatekli pred Turki. Frančiškani so v Novem mestu nato leta 1472 sezidali samostan, ki je odigral važno vlogo pri ustanavljanju in vodenju tamkajšnjega šolstva. Novo mesto bi bilo brez frančiškanov drugačno, so menili na nedavni novinarski konferenci.
Direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana Mitja Sadek je povedal, da lahko za 550 let bivanja frančiškanov v Novem mestu ugotovijo, da so ti "izjemno zaznamovali zgodovino Novega mesta in to ne samo v pastoralnem pogledu, temveč tudi širše".
Izjemno so vplivali na novomeško izobraževanje in tamkajšnjo kulturo. Ustvarili so bogato knjižnico z več kot 20.000 knjigami in številnimi inkunabulami ter "izjemno dragocen arhiv". Hkrati so v Novem mestu približno 150 let vodili deško osnovno šolo in gimnazijo. "Zgodovino novomeškega šolstva so zaznamovali do temeljev," je povzel Sadek.
Po besedah gvardijana novomeškega samostana Tomaža Hočevarja so zaznamovanje omenjene 550-letnice s ciklom zgodovinskih in drugih predavanj začeli januarja, novembra pa bodo nadaljevali s strokovnim simpozijem o prvih desetletjih frančiškanov v Novem mestu in njihovem pomenu za zgodovino mesta.
Ob več liturgičnih prireditvah bodo priredili slovesno akademijo, ki jo pripravlja Odbor za promocijo kulturne dediščine Novega mesta, v samostanskih prostorih pa bodo ob koncu leta odprli še stalno razstavo o življenju in delu frančiškanov.
Organizatorja in glavna nosilca omenjenega simpozija sta novomeški frančiškanski samostan in Slovenska Frančiškanska provinca. Soorganizatorji so novomeška občina, ministrstvo za kulturo, Arhiv RS, mariborska in ljubljanska univerza, Zgodovinski arhiv Ljubljana z novomeško enoto za Dolenjsko in Belo krajino in drugi, je še navedel Hočevar.
Po Sadkovih podatkih so se frančiškani v Novo mesto zatekli po turških vpadih, še posebej po vpadu leta 1469. Nekaj let pred tem je sicer skupina frančiškanov iz takratne vikarije Bosna pri Gradacu v Beli krajini postavila samostan, ki so ga Turki omenjenega leta 1469 oropali in požgali.
Po zgodovinskih podatkih so frančiškani v Novem mestu sezidali samostan, o čemer priča napis z letnico 1472 nad samostanskimi vrati. Samostan je stopil v ospredje novomeškega šolstva leta 1746, ko je cesarica Marija Terezija v sosednji stavbi ustanovila novomeško gimnazijo, njegovi očetje pa so postali njeni profesorji. Ti so novomeško gimnazijo vodili do leta 1870, ko jo je prevzela država.
V samostanu danes stalno živijo štirje bratje, svoj čas jih je tam bivalo tudi do 30.
