Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič: Name se je pritiskalo
| 15.10.2019, 08:38
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v ločenem odklonilnem mnenju na odločitev ustavnega sodišča glede ustavnosti člena zakona o tujcih izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru.
Jaklič je v odklonilno ločeno mnenje včeraj objavljene odločbe, ki je razveljavila del spornega člena zakona o tujcih, namreč vključil poseben "dodatek", v katerem je med drugim opozoril tudi na "nedopustne" pritiske, ki naj bi jih bil deležen zaradi svojega odstopajočega stališča v tem primeru, ter pritiske, da bi svoje ločeno mnenje spremenil.
"Name se je pritiskalo celo tako, da se mi je izven formalnih zasedanj sodišča kazalo različne vsebinske dele iz ločenega mnenja (...) ter sugeriralo, naj jih spremenim," je zapisal. Ko je pritiske zavrnil, pa se neprimernosti po njegovih besedah niso končale.
Kot je navedel, je poskušal sodnik Accetto očitke iz njegovega ločenega mnenja relativizirati. Napovedal je, da bo v svojem ločenem mnenju polemiziral z navedbami Jakliča, ki je odklonilno mnenje spisal že ob prvem odločanju, in ki svojim kolegom očita t. i. rezultatsko odločanje po principu "to je pravi rezultat, ugotoviti je treba, kako do te odločitve najlažje priti". "Toda pri tem je navedel direktno neresnico. Izjavil je, da naj ne bi nihče od sodnic oziroma sodnikov izrekel besed, ki sem jih citiral na koncu svojega ločenega mnenja," je zapisal Jaklič.
Del izpisa iz ločenega mnenja ddr. Klemena Jakliča:
Ko je šlo za odločanje o zelo podobno politično nabitem primeru, celo ob istih akterjih, namreč o referendumu o Drugem tiru, kjer je bilo tako kot sedaj v obravnavano zadevo močno vpeto vodstvo takrat vodilne vladne stranke SMC, je g. Vili Kovačič kot udeleženec v postopku zahteval izločitev sodnika Accetta. Navedel je, da naj bi sodnik Accetto sodeloval s političnim vodstvom stranke SMC pri sestavljanju strankinega
7programa. Sodnik Accetto je ob odločanju o njegovi morebitni izločitvi iz razloga videza nepristranskosti takrat te navedbe izrecno zavrnil, češ, da ni sodeloval pri nastajanju programa stranke SMC in da torej ni razloga za njegovo izločitev. Kolegice in kolegi ustavni sodniki sodnika Accetta takrat zato niso izločili.1Toda pozor. Sodnik Accetto takrat ni govoril resnice. In vedel je, da je ni. Pri nastajanju programa stranke SMC je namreč še kako sodeloval. Podajal je dokaj obširne in podrobne pisne vsebinske predloge in razmisleke v procesu nastajanja strankinega programa. Te je med drugim pošiljal neposredno dr. Brglezu in dr. Cerarju, pri čemer je ob tem tudi pojasnil, da se formalno v stranko sicer ne bo včlanil, bo pa njen »tihi podpornik« (citirani besedi sta njegovi lastni iz teh izmenjav). Ker sem ob odločanju o njegovi ne/izločitvi takrat za to njegovo sodelovanje pri nastajanju programa vedel, mi vest ni pustila, da bi na podlagi neresnice, ki jo je sodnik Accetto ob odločanju o njegovi (ne)izločitvi očitno navedel, da namreč pri nastajanju programa ni sodeloval, glasoval za njegovo izločitev, in ne tako, kot je na podlagi njegovega neresničnega pojasnila odločila večina (da se ga ne izloči). Ko sem takrat k odločitvi večine o njegovi neizločitvi napovedal odklonilno ločeno mnenje (čeprav razlogov zanj tisti hip nisem tako podrobno razkril, kot sem jih tu, sem jih pa vseeno abstraktno nakazal), se je name vsul podoben plaz pritiskov s strani nekaterih kolegov/kolegic, kot se je tudi sedaj, v tem primeru. Takrat sem se nato v korist pomiritve med sodnicami in sodniki odpovedal pisanju ločenega mnenja, vseeno pa sem vztrajal, da mi vest in prisega ne pustita glasovati za neizločitev, ker lahko glasujem zgolj za izločitev in sem tako tudi storil
Sodnik Accetto takrat ni govoril resnice, zavedel je slovensko javnost, eden od učinkovte neresnice pa je bil, daje sodeloval pri odločanju v politično nabiti zadevi na podlagi neresničnih pojasnil, ki jih je dal ob odločanju o njegovi (ne)izločitvi. To je huda nepravilnost, ki je nezdružljiva z vlogo ustavnega sojenja v svobodni demokratični družbi. Razkrivam jo, ker se je podoben pojav sedaj ponovil. Ta isti sodnik želi zaradi varovanja navidezne avtoritete sodišča, in morda svoje podobe v javnosti, sprevrženo relativizirati mojo resnično trditev o tem, kako je sodnica poročevalka, kot tudi že nekajkrat do sedaj, tudi v tem primeru rezultatsko odločanje sodišča pospremila z izjavo, ki je takšno neprimerno odločanje še besedno izrecno potrdila. Ob ponavljanju tega načina postopanja, ki takrat ob odločanju o Accettovi (ne)izločitvi očitno ni bil enkraten eksces, je pomembno, da državljanke in državljani izvedo, kakšna sestava sodišča jim sodi. Takšno sodišče prestopa meje ustavnosodnega postopanja v svobodni demokratični družbi. Moja vest in prisega zahtevata, da to neposredno in brez olepševanja povem. Zaradi varstva svoje sodniške neodvisnosti na koncu omenjam še to, da je ta isti sodnik že večkrat agitiral za to, da bi omejili možnost ločenih mnenj. Podal je npr. predlog, da bi večina imela možnost odgovorov na ločena mnenja, avtorji ločenih mnenj pa možnosti odgovora na tak odgovor večine ne bi imeli. Tudi o »demokratičnosti« takega predloga in stanja duha, ki ga razkriva, si državljanke in državljani lahko ustvarijo lastno mnenje.
Odziv ustavnega pravnika dr. Jurija Toplaka
Spoštovano Ustavno sodišče RS,
kot pisec večih ustavnih pritožb in nosilec postopkov pred Ustavnim sodiščem sem oškodovan, oškodovani so tudi mnogi drugi. Sodišče sodnika ni izločilo in ni se izločil sam, čeprav je močno povezan (sam si je rekel “tihi podpirnik”) s subjektom, ki je bil stranka postopka ali predlagatelj kandidatur, referendumov in zakonov, ki so bili izpodbijani v postopkih pred Ustavnem sodišču. Preden sprožim kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja po 288. členu KZ in k njemu povabim vse ostale, ki se čutijo oškodovane, prosim Ustavno sodišče za seznam vseh opravilnih številk v zadevah, kjer je bil poročevalec Matej Accetto in kopije prvih strani neobjavljenih sklepov, kjer je bil Accetto med sodniki. Po ZDIJZ so to javne informacije.
Prosim, da mi pošljete naprošene informacije na elektronski naslov, s katerega pišem.«
288. člen Kazenskega zakonika RS pravi:
(1) Sodnik, ki pri vodenju sodnega postopka ali izrekanju sodne odločbe zavestno krši zakon ali izkrivlja pravo, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Enako se kaznuje sodnik, ki z namenom iz prejšnjega odstavka tega člena opre sodno odločbo na dejstva, za katera ve, da ne obstojijo ali se krivo podtikajo z lažnimi ali nedovoljenimi dokazi.
