Primer Klopčič: Njegov odvetnik o medijski sodbi, kršeni pravici do poštenega sojenja ...
Slovenija | 04.10.2019, 10:19 Marta Jerebič
Predstavljajte si, da ste obtoženi nekega dejanja, ki ga niste storili, zanj ne obstaja niti en materialni dokaz. Eno sodišče vas oprosti, višje obsodi in tako naprej. Postopek se vleče že nešteto let. Ste ob dobro ime, življenje se vam popolnoma spremeni. To je zgodba duhovnika Franca Klopčiča. Obtožen je spolne zlorabe osemletne deklice, ki je dogodek opisala, kot da se je zgodil v njenih sanjah. Sojenja na različnih stopnjah bi lahko opisali z besedami: ni kriv, je kriv, razveljavitev sodbe, ki se vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. Datum obravnave še ni znan, nam je povedal eden od Klopčičevih odvetnikov.
Vnovično sojenje bo enkrat jeseni, saj mora sodnica najprej preučiti zdaj že obsežno gradivo.
»Tudi pravnomočno oprostilna sodba mi v celoti ne more povrniti dobrega imena in me oprati obrekovanja. Določena stigma bo žal ostala vse življenje,« je Franc Klopčič že lani dejal za Radio Ognjišče.
Eden od njegovih odvetnikov Luigi Varanelli pritrjuje, da so mediji Klopčičeve izjave večkrat popolnoma iztrgali iz konteksta in dajali občutek, da je že obsojen. »Ne morem pozabiti, da so gospoda Klopčiča v eni in isti oddaji dali skupaj s tremi pravnomočno obsojenimi duhovniki. To je psihološki učinek, ki na gledalca zelo močno vpliva in ki utegne že sam po sebi predstavljati grobo kršitev človekovih pravic, ne s strani sodišča seveda, ampak tistih medijev, ki so tako pristransko poročali o zadevi.«
Varanelli trdi, da je bila Klopčiču krščena tudi pravica do poštenega sojenja. Višje sodišče, ki ga je obsodilo na 4 leta zapora, je namreč svojo sodbo oprlo izključno na izvedensko mnenje Aleša Friedla, ki se že v primeru zdravnika Radana ni izkazal za zaupanja vrednega. »Tukaj gre celo za kršitev pravice do naravnega sodnika, rečemo mi. V bistvu v tem primeru ni sodišče tisto, ki odloča o krivdi, kot bi moralo biti, ampak je nek izvedenec, ki odloča o krivdi.«
Če v novem sojenju ne bo prišlo do resnih sprememb, Varanelli meni, da bo zadeva končala pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.
Varanelli je med drugim spregovoril tudi o tem, zakaj sodišče ne upošteva poligrafa, ki ga je opravil Klopčič in je pokazal, da očitanega dejanja ni storil.
Vprašali smo ga tudi, ali se bodo obrnili na varuha človekovih pravic. Odgovoru lahko v posnetku prisluhnete po 7. minuti.
Primer Klopčič: Varuh obsoja t. i. medijsko sojenje
Ni kriv, kriv, ni kriv … V primeru Klopčiča novo presenečenje
Klopčič: Kot nedolžen za medije nisem zanimiv
