Primer Klopčič: Varuh obsoja t. i. medijsko sojenje

31.05.2019, 12:29 Marta Jerebič Marta Jerebič

Varuh človekovih pravic obsoja primere tako imenovanega "medijskega sojenja". S temi besedami se je urad varuha odzval na naša vprašanja v zvezi s primerom duhovnika Franca Klopčiča.

Klopčič je osumljen spolne zlorabe osemletne deklice, ki je dogodek opisala, kot da se je zgodil v njenih sanjah, ni točno jasno kdaj niti kje. Poligrafski test, ki ga sodišče sicer ni upoštevalo, je z najvišjo stopnjo verjetnosti pokazal, da tega, kar mu očitajo, ni storil. Primer je prišel že do vrhovnega sodišča, zdaj pa se znova vrača na prvo stopnjo.

Iz urada Varuha človekovih pravic so nam sporočili, da varuh primera ni obravnaval in ga ne pozna, zato ga ne more komentirati. Če Klopčič ocenjuje, da gre za neupravičeno zavlačevanje postopka ali da bi potreboval pomoč institucije Varuha, se lahko s pobudo obrne nanje.

Na Radiu Ognjišče nas je zanimal tudi odgovor varuha na dejstvo, da so duhovniki vedno od prvega hipa v medijih objavljeni s polnim imenom in slikami ter drugimi osebnimi podatki, ko pa gre za kogar koli drugega, na primer vzgojitelja, ni niti inicialk.

Varuh Peter Svetina odgovarja: »Domneva nedolžnosti in zahteva po sojenju v razumnem roku veljata za vsakogar, na kar Varuh stalno opozarja. V svojih letnih poročilih in javnih izjavah venomer poudarja, da domneva nedolžnosti in pravica do poštenega sojenja zahtevata, vse do pravnomočne odločitve pristojnega organa, posebno pozornost pri poročanju o kaznivih ravnanjih. Varuh obsoja primere tako imenovanega "medijskega sojenja", to je vnaprejšnje javne obsodbe posameznikov, o katerih se pristojna sodišča še niso izrekla s pravnomočno sodbo.«

Predvidoma prihodnji teden bomo dobili še komentar Klopčičevih dveh odvetnikov.

Več o primeru na tej povezavi.

Odgovor Varuha človekovih pravic

Varuh človekovih pravic RS (Varuh) konkretnega primera ni obravnaval in ga ne pozna, zato ga ne more komentirati. Če gospod ocenjuje, da gre za neupravičeno zavlačevanje postopka ali da bi potreboval pomoč institucije Varuha, se lahko s pobudo obrne nas.

Sistem pravnih sredstev (v okviru katerega lahko prihaja tudi do razveljavitve posameznih odločitev sodišča in vrnitve zadeve v novo sojenje) je namenjen k temu, da se v vsakem primeru zagotovi zakonita in pravična sodna odločitev. Za pospešitev sodnega odločanja so na voljo tudi pravna sredstva po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (3. člen).

Domneva nedolžnosti in zahteva po sojenju v razumnem roku veljata za vsakogar, na kar Varuh stalno opozarja. V svojih letnih poročilih in javnih izjavah venomer poudarja, da domneva nedolžnosti in pravica do poštenega sojenja zahtevata, vse do pravnomočne odločitve pristojnega organa, posebno pozornost pri poročanju o kaznivih ravnanjih. Varuh obsoja primere tako imenovanega "medijskega sojenja", to je vnaprejšnje javne obsodbe posameznikov, o katerih se pristojna sodišča še niso izrekla s pravnomočno sodbo. Svoboda izražanja je sicer ena izmed pomembnih človekovih in civilizacijskih pravic, vendar pa nikakor ni absolutna. Omejena je tudi s pravicami drugih. Te omejitve je treba upoštevati in kršitve ustrezno sankcionirati.

V takšnih primerih slovenski pravni red nalaga odgovornost začeti pravne postopke za zaščito svojih pravic predvsem prizadetim posameznikom. Na voljo imajo kazensko in civilno varstvo svojih pravic.