Mateja F. Novljan
Boštjan Smole
Silvestra Sadar
Nina Scortegagna Kavčnik (foto: Tanja Dominko)
Nina Scortegagna Kavčnik

Študent naj bo! Kaj pa študentsko delo?

03.08.2019, 11:36 Tanja Dominko

Študentsko delo je možnost, ki jo imajo dijaki in študentje vse od 15. leta naprej. Mnogi s pridom izkoristijo pot do zaslužka in nabiranje izkušenj in tako precej lažje ugotovijo, kje se bo nadaljevala njihova karierna pot. Zakonodaja je študentom omogočila, da jim za čas dela prek študentske napotnice delodajalci vplačujejo tudi del prispevkov za pokojninski sklad, dileme, ali si v tem času zaslužijo tudi plačilo za malico in prevoz na delo, pa so še odprte.

Na trgu je povpraševanja po študentskem delu veliko, kar 30 tisoč podjetij išče za delo študente, čeprav njihovo delo ni tako poceni, kot se zdi na prvi pogled. Nina Scortegagna Kavčnik iz Obrtno podjetniške zbornice Slovenije pojasni: »Študentsko delo ni poceni, za približno 100 evrov zaslužka študenta delodajalec plača približno 160 evrov. Stroški so podobni, če vzamemo povprečno plačo.« Sicer je določena najnižja urna postavka za študenta, ki 1. 4. 2019 znaša 4,86 evra bruto (4,13 neto).

Sprememba zakonodaje je namreč leta 2014 prinesla tudi študentom nekaj socialne varnosti. »ZUJF je 2014 prinesel obvezo, da so študenti tudi pokojninsko zavarovani, tudi zdravstveno zavarovani, nimajo pa zavarovanja za primer brezposelnosti in starševstva.« Na leto je na podlagi študentskega dela vplačanih približno 50 milijonov evrov prispevkov za socialna zavarovanja.

Katere pa so bistvene razlike med delom prek študentskega servisa in redno zaposlitvijo?

»Študent in delodajalec ne skleneta nobene pogodbe, ampak gre za ustni dogovor o višini plačila in delovnem času. Študentje niso varovani z nobenim zakonom, nimajo omejitve glede nadurnega dela, glede nočnega dela, delodajalci jim niso dolžni plačevati dodatkov za praznično ali nočno delo.«

Razlike torej obstajajo in bodo obstajale tudi v prihodnje. Je pa fleksibilna oblika zaposlitve po eni strani dobrodošla za delodajalca, ki študenta lahko z danes na jutri odslovi, a hkrati lahko nastopi problem, ker tudi študent lahko po dveh dneh meni nič tebi nič ne pride več na delovno mesto. Odgovornost je torej na obeh straneh precej razrahljan pojem.

Mladi lahko pomagajo tudi pri različnih delovnih akcijah Karitasrostovoljci
Mladi lahko pomagajo tudi pri različnih delovnih akcijah Karitasrostovoljci © ARO

Je pa študentsko delo vendarle pomembno tudi z vidika dijakov in študentov, saj si pridobivajo izkušnje, včasih pomeni tudi zaposlitev pri istem delodajalcu. Glede na povprečni mesečni zaslužek študenta (170 EUR) je razvidno, da večina njih delo opravlja začasno in občasno in ne redno vsak dan po osem ur.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Sociala , Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Sestre dominikanke Svete Katarine Sienske v župniji Petrovče (photo: FB Vanči Arzenšek) Sestre dominikanke Svete Katarine Sienske v župniji Petrovče (photo: FB Vanči Arzenšek)

Sestre dominikanke zapuščajo Petrovče

V župniji Petrovče so deset let živele in delale sestre dominikanke Svete Katarine Sienske, zdaj pa jo zaradi pomanjkanja poklicev zapuščajo. S pomočjo pri pastoralnem delu in sprejemu romarjev ...

Svete Višarje na prvi avgustovski dan v megli (photo: Matjaž Merljak) Svete Višarje na prvi avgustovski dan v megli (photo: Matjaž Merljak)

Romanje na Višarje kljub dežju, deloma na daljavo

Na Svete Višarje sta včeraj vabila Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov na 33. Romanje treh Sloveniji. Zaradi zelo slabega vremena je bil okrnjen tako program kot tudi ...

Duhovnik pred vrati samostana (photo: Pixabay) Duhovnik pred vrati samostana (photo: Pixabay)

Kaj o premestitvah duhovnikov pravi p. Cestnik?

Prvi avgust je datum, ki prinaša spremembe za marsikaterega duhovnika. Te dni se po nekaterih slovenskih župnijah farani spoznavajo z novim župnikom, kaplanom ali duhovnim pomočnikom. Nekaj o ...

Dr. Mateja Logar (photo: www.svetopisemskimaraton.si) Dr. Mateja Logar (photo: www.svetopisemskimaraton.si)

Zakaj bi se cepljeni bal necepljenega?

V začetku junija smo dosegli vrh po številu cepljenih na dan, od takrat ta krivulja upada, zdaj smo pri 38 % ljudi, ki so bili cepljeni z obema odmerkoma oz. 43 % z enim. Četrti delta val je začel ...