AVDIO: Putin, Trump, Johnson, Merklova, Juncker - kdo je večja grožnja?
Svet
Priljubljenost Vladimirja Putina v Rusiji upada. Načenjajo jo težke razmere v gospodarstvu in vse slabši standard v državi, zatiranje zadnjih protestov v Moskvi in tudi neučinkovitost pri soočanju s požari v Sibiriji. A njegov položaj v politiki, na katerega se je zavihtel pred dobrimi 20 leti, vseeno ostaja trden kot skala. Da se praktično ne otepa glasnejših kritik, je za naš radio ocenil politični analitik in publicist dr. Aleš Maver. Primerjal ga je z nekaterimi ostalimi vidnimi svetovnimi voditelji, ki so ves čas pod budnim očesom javnosti. Ob tem je opozoril na pomanjkanje politikov z vizijo.
Tudi Putin je populist, a drugačnega tipa kot Trump in Johnson
Da je tudi Putin populist, je spomnil dr. Maver, a dodal, da drugačnega tipa kot Donald Trump v ZDA in Boris Johnson v Veliki Britaniji. V Rusiji seciranja, kakršnega je na primer deležna vsaka Trumpova beseda ali poteza, ni. "Pri Trumpu je zelo majhna verjetnost, da bi, če je res tako hud populist, lahko popolnoma ušel z vajeti, saj je pod nadzorom … Pri Putinu take garancije ni. Kdo je zdaj večja grožnja?"
Ne smemo nasedati propagandi mehkih populistov
A vseeno so, tako dr. Maver, le Trumpove objave na družbenem omrežju Twitter tiste, ki se jih med drugim čuti poklicana komentirati Angela Merkel - celo na novinarskih konferencah nemške vlade. Merklovo ter ob njej nekdanjega premierja na Otoku Davida Camerona in dozdajšnjega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja dr. Maver uvršča v politično elito, ki se želi predstavljati z nekim perspektivnim programom, a pravzaprav deluje v duhu mehkega populizma, kar pomeni, da se odziva le na izzive, ki ji naplavi nek trenutek. "Kdo ima večjo moč? Je to voditelj neke populistične stranke v Belgiji, ki ni v vladi, ali politik, ki je civiliziran in kulturen, ki v javnosti nikoli ne izpusti vetra, ampak dejansko deluje populistično," se sprašuje dr. Maver. "Nikakor ne smemo izstavljati prazne menice voditeljem tipa Trump in Johnson, a prav tako ne smemo nasedati propagandi o nenadomestljivosti zdajšnje politične elite, češ da nas bo ubranila pred populizmom," dodaja.
Sredinska politika se je pomaknila v levo
Dr. Maver vidi največjo težavo v tem, da se je sredinska politika na področju družbenih vprašanj v zadnjih 15 letih močno pomaknila v levo. Čeprav je bil proces počasen, so rezultati že vidni. "Mislim, da morajo konzervativne in krščanskodemokratske stranke na evropskem Zahodu znova odločneje zastopati svoja lastna stališča, ne pa da se držijo za krilo liberalcev. Liberalci in socialdemokrati počnejo tisto, kar je njihova naloga v političnem sistemu, medtem ko krščanski demokrati v tem trenutku v Zahodni Evropi te svoje naloge ne opravljajo."
Trdi populizem ni recept, a lahko prinese spremembe
Dr. Maver ne verjame, da se recept skriva v trdem populizmu, a upa, da bodo premiki v to smer omajali prevlado mehkega populizma in prinesli spremembe v osrednjem toku zahodnoevropske politike.
