Vinko Lipovec
Poslovil se je prof. Vinko Lipovec (1915 - 2019)
Slovenci po svetu Tone Gorjup
Danes zjutraj, 23. avgusta 2019 je prestopil prag večnosti zgodovinar, časnikar in urednik Vinko Lipovec, iz župnije Jarše pri Domžalah, ki je po drugi svetovni vojni večino časa bival v Clevelandu v ZDA. Bil je zaveden Slovenec in zgleden kristjan. Ob svojem prihodu v domači kraj pred dvema letoma, kjer je zanj skrbela nečakinja Marjetka, je domovini zaželel, da bi cvetela in napredovala v vseh ozirih. Zase pa, da bi ga Bog do konca ohranil pri zdravju in mu nato naklonil mirno smrt, kar se je tudi zgodilo. Jutri se bodo od njega poslovili v domači župniji. Ob 9. uri ga bodo pripeljali v cerkev Sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah pri Domžalah. Ob 15. uri bo maša zadušnica, ki jo bo daroval nadškof Anton Stres in zatem slovo od pokojnega. Želel je počivati skupaj s svojo ženo, zato ga bodo pozneje prepeljali v Cleveland, kjer bo tudi pogreb.
Vinko Lipovec se je rodil 22. januarja 1915 v Spodnjih Jaršah pri Domžalah. Njegov prvi spomin seže v tretje leto, do pokojne tete na mrtvaškem odru. V Jaršah je končal dvorazredno ljudsko šolo. Učila ga je Angela Janša, ki je dvajset let pozneje poučevala tudi Franca Rodeta, sedanjega kardinala. Klasično gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, stanoval pa v dijaškem domu pri lazaristih, pri Srcu Jezusovem. Zatem je študiral zgodovino in zemljepis; njegova sošolka je bila Vida Tomšič. Kot študent je sodeloval pri katoliških akademskih društvih. Ko je končal študij, so ga poslali v Goražde v šolo za rezervne oficirje. Bival je v kasarni, v kateri so zadnje ure zemeljskega življenja prebile Drinske mučenke. Ko se je vrnil, mu je glavni urednik Slovenca iz Domžal dr. Ivan Ahčin ponudil, da je urejal nekakšen koledar slovenske zgodovine, urejen po datumih. Ta rubrika je izhajala od leta 1940 do decembra 1944. Obenem je poučeval na prvi državni realni gimnaziji na Vegovi ulici. Leta 1944 so ga aretirali in za dva meseca poslali v samico, nato pa ga odpeljali v Dachauu. Tam je kljub pegavem tifusu preživel in dočakal konec vojne. Ker je poznal razmere v domovini, je ostal v Nemčiji v Münchnu. Tam je skupaj s frančiškanoma p. Benom Korbičem in Klavdijem Okornom pomagal pri ustanavljanju slovenskega verskega in socialnega središča za vse Slovence v ameriški coni. Tam je pisal in urejal slovenski časopis Slovenija. Leto zatem sem odšel v Združene države Amerike in julija 1950 v Clevelandu začel urejati Ameriško domovino. Med njegovimi sodelavci je bil Karel Mauser. V uredništvo je pogosto prihajal škof Gregorij Rožman. Vinko Lipovec je tudi po upokojitvi je ostal dejaven v številnih organizacijah, ki so jih imeli rojaki v Clevelandu. V času slovenske pomladi je organiziral zbiranje finančnih sredstev za stranke Demosa. Z navdušenjem je spremljal razvoj mlade države in jo leta 1992 prvič po desetletjih tudi obiskal. Zadnje dni svojega zemeljska življenja je bival v rojstnem kraju, bil dejaven član župnije, se zanimal za vse, kar se je dogajalo okrog njega in spremljal razvoj mlade Slovenije, a ostal kritičen do razmer, ki dušijo gospodarstvo in demokracijo. Z veseljem je spregovoril tudi za Radio Ognjišče v oddajah Naš gost in Moja zgodba.
