Ljubezen do starodobnikov: Klešče, kladivo in konec žice, pa se vse popravi

12. 08. 2019, 07:33 Rok Mihevc

Tudi po Krištofovi nedelji se ponekod še vrstijo blagoslovi prevoznih sredstev. Prav poseben je bil včeraj v Novi Šifti pri Gornjem Gradu, kjer so po sveti maši blagoslovili lastnike starodobnikov. Poklicali smo enega od njih in ga povprašal o njegovem hobiju.

Janez Valant iz Tržišča na Dolenjskem je že 20 let voznik starodobnika, je pa tudi ustanovitelj kluba Hrast Tržišče. Imajo 180 članov in 500 starodobnih vozil. »Mi veliko pomeni, prvič kot tehnična zapuščina zgodovine, drugič pa zaradi vožnje, druženj in srečanj.«

Zanj pa je pomemben tudi vsakoletni blagoslov. »To je celodnevni dogodek, velik dogodek. To je manifestacija starodobnih vozil. Če ne bi bilo tako, se ne bi v tako velikem številu tega udeleževali.«

Zaupal nam je, kaj ima parkirano v svoji garaži. »Vozim starodobno vojaško vozilo jeep, Liat letnik 1978. Bolj pa sicer vozim stare motorje. Najtarejši je angleški BSA, 1940 letnik, potem pa še avstrijski Puh, letnik 1941, BMW – R24, letnik 1949, in še Tomosi, Moto Morini ...«

Na vprašanje, če ga je že kakšen pustil na cedilu, Janez Valant odgovarja: »Niti ne, ker se tudi sam razumem na ta popravila. Ta starodobna vozila so še bolj enostavna in brez elektronike. Človek, če se karkoli zgodi, rabi čisto malo orodja. Ponavadi so rekli, klešče, kladivo in en konec žice, pa se da vse popraviti.« Tako jih redno vzdržuje in mu je, kot pravi, vse to v užitek in zadovoljstvo. Svojo ljubezen do starodobnikov pa uspešno prenaša tudi na svoje vnuke.