Mladi v Cerkvi: Ne želimo biti samo za dekoracijo v procesijah

Slovenija | 12.08.2019, 11:38 Marta Jerebič

Danes je mednarodni dan mladih, ki letos v ospredje postavlja njihovo izobraževanje. To je v Sloveniji dostopno in kakovostno. Vprašanje pa je, ali lahko mladi to znanje tudi unovčijo? Kaj pa v Cerkvi?

Mladi od 16 do 29 let - govorimo o četrtini človeštva. »Gre za pomembno kategorijo v družbi. Gre za naš jutri. Od njih je odvisen naš jutri. Naj si bo to na državnem, kulturnem, socialno-političnem področju...,« je ob lanski sinodi mladih poudaril mariborski nadškof Alojzij Cvikl, sicer tudi predsednik Urada za mlade pri Slovenski škofovski konferenci.

Vendar mladi po besedah Neže Repanšek ne želijo biti samo za dekoracijo v procesijah oziroma imeti le simbolično odgovornost, ampak želijo prevzemati konkretne naloge znotraj župnij in na škofijski ravni. "Včasih rečemo, za ženske ni mesta. Včasih se tudi mladih zdi, da ni pravega in odgovornega mesta za njih, da bi bili pravi protagonisti znotraj Cerkve. Tega si želimo, ne samo da bi bili slišani, ampak da bi soustvarjali krajevno Cerke."

Mladi od Cerkve pričakujejo tudi več dialoga. "Včasih se zdi, da cerkev samo uči, daja navodila in usmerja, ni pa dialoga. Mladi pogrešamo vključevanje v dogajanje, dialog, pogovor. Da nam manjka to, da lahko viidmo, da se dogaja sprememba na našo pobudo. Zato je ta Cerkev odnosa, da ni vpeta v neke tradicionalne okvirje, ampak smo mladi pobudniki in protagonisti sprememb," pravi Špela Pucelj. 

Sicer pa mladi v prvi vrsti pričakujejo prostor, kjer se bodo čutili sprejete, »kjer bodo dobili občutek, ki ga nekako pričakujejo od Boga. Bog je ljubezen in Oče. To želijo najti v nas, ki smo Cerkev,« je dejal vodja zavoda Katoliška mladina Matevž Mehle.

Mladi v Sloveniji pozivajo k ukrepom za lažje osamosvajanje

Mladi v Sloveniji pa opozarjajo zlasti na probleme, povezane z osamosvajanjem, ki se dotikajo vprašanj vstopanja na trg dela in reševanja stanovanjske problematike. Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna poudarja, da je nujno, da država mladim »omogoči čim hitrejši vstop na trg dela«. Ta pa mora po njenih besedah biti tudi kakovosten, da lahko mladi pridejo do stanovanja.

Kaj prinaša trg dela mladim?

Mladih je v Sloveniji približno 300 tisoč, več kot 160 tisoč pa jih je bilo lani delovno aktivnih. Dobra polovica je imela zaposlitve za nedoločen čas, približno 30 tisoč pa jih je delalo prek študentskega servisa. Med mladimi je bilo lani tudi 16 tisoč brezposelnih. Negotove zaposlitve in pomanjkanje primernih stanovanj sta sicer glavna razloga, ki mladim družinam onemogočata osamosvajanje.

O tem, zakaj si mladi želijo lastniških stanovanj, pa Fortuna pravi: »Mladi si poleg neprofitnih najemnih stanovanj želijo tudi stanovanja z možnostjo odkupa, saj veliko mladih zaradi nekakovostnih zaposlitev in negotovih pokojnin lastniško stanovanje vidi kot edini garant za svojo starost.«

Na vladni strani, konkretno na Uradu za mladino poudarjajo, da pristojna ministrstva v odgovor na probleme že izvajajo določene ukrepe, hkrati pa napovedujejo nove tako na področju reševanja stanovanjske problematike kot na trgu dela.

Združeni narodi ob današnjem dnevu izpostavljajo zlasti pomen izobraževanja. Agenda za trajnostni razvoj 2030 želi povečati dostop do izobraževanja, v mednarodni organizaciji pa poudarjajo, da je to eden od ključev pri pospeševanju napredka. V državah z nižjim prihodkom ima namreč le 10 odstotkov prebivalcev srednješolsko izobrazbo. Med migranti, ki so v starosti, primerni za srednješolsko izobraževanje, pa jih šole ne obiskuje kar 75 odstotkov.