Mineva 50 let od majhnega koraka za človeka in velikega koraka za človeštvo
|
Mineva pol stoletja odkar je na Luni pristala vesoljska odprava s človeško posadko Apollo 11. Gre za enega najpomembnejših dogodkov v sodobni zgodovini na področju raziskovanja vesolja.
Ameriški predsednik John Kennedy je kmalu po prevzemu položaja napovedal, da bodo Američani do konca desetletja pristali na Luni. V ta namen so v Nasi razvili program Apollo, ki bi to izpeljal. Napoved je uresničil Apollo 11, ko je 20. julija 1969 njegovo plovilo Orel pristalo na lunini površini. V njem sta bila Neil Ármstrong in Edwin Aldrin. Armstrong je nekaj ura zatem kot prvi človek stopil na Lunina tla in ob tem izrekel znamenite besede: »To je majhen korak za človeka in velik korak za človeštvo.« Zgodovinski dogodek so v živo prenašale številne televizije po vsem svetu, tudi v Sloveniji, kjer je imel dogodek velik odmev. Vojko Kogej z Vesoljske tiskovne agencije je o tem dejanju dejal: »Gre za uresničenje tisočletnih želja. To je tako pretresljiv dogodek, da celo po 50. letih marsikdo ne verjame, da se je sploh zgodil.«
V Argentini rojeni astrofizik Janez Zorec, ki živi in dela v Parizu, je v pogovoru za zadnjo izdajo Družine dejal, da je bil pristanek na Luni velik tehnološki izziv. Imel je tudi simbolični pomen v poteku hladne vojne. Za človeštvo pa pomeni prestop prvega praga iz naše zibelke za potovanje v širše vesolje. On sam se je ob tem še trdneje prepričal o svoji nebogljenosti pred stvarstvom. Tako Janez Zorec. Pristanek na Luni je bil navdih mnogim mladim, da so se posvetili študiju astronomije, tisti, ki so imeli možnost, pa so vstopili tudi v vesoljske programe. Potem ko je Armstrong kot prvi človek stopil na Luno, so v vesolje poleteli tudi štirje ameriški astronavti slovenskega rodu. To so Ronald Šega, Jerry Linenger, Sunita Williams in Randy Bresnik.
Obletnico pristanka na Luni zaznamujejo številnimi dogodki po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju je že v začetku leta postavil stalno razstavo z naslovom Luna - velik korak za človeštvo, ki ponuja odgovore o njenem nastanku, raziskovanju, sestavi in značilnostih. Samo obletnico pa zaznamuje filatelistična razstava z naslovom Človek na luni - 50 let od Apolla 11.
Sledil bo večer z opazovanjem zvezd na strehi Centra Noordung. V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pa bo osrednje praznovanje 50. obletnice jutri. Obiskovalcem bodo na voljo vodeni ogledi občasne razstave Človek na Luni ter predavanje o površju Lune in meteoritih.
