Robert Božič
Boštjan Smole
Marta Jerebič

Ustavni sodniki pokazali rdeči karton pri uporabi lažne bazne postaje za telefonsko prisluškovanje

24.07.2019, 13:54

Poslanci vladajoče koalicije so pred časom sprejeli spremembe zakona o kazenskem postopku. Nekateri spremenjeni členi urejajo tako imenovane prikrite preiskovalne ukrepe. Ti omogočajo zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov iz zasebnega življenja posameznikov. Ker so nekateri deli zakona sporni, se po odločitvi ustavnega sodišča do nadaljnjega ne smejo uporabljati. Poslancem SDS Dejan Kaloh je odločitev pozdravil.

Ustavno sodišče je ocenilo, da je ukrep uporabe IMSI lovilcev, ki ga omogoča 150. a člen zakona o kazenskem postopku, lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine. In o kakšnih lovilcih govorimo? IMSI lovilec ali lažna bazna postaja je naprava za telefonsko prisluškovanje, s katero je mogoče identificirati mobilne telefonske številke, ugotoviti lokacijo teh naprav, s kom se uporabniki naprave sestajajo, kdo vse je v njihovi družbi ali celo koliko mobilnih aparatov je na določenih protestih. (vir: Wikipedia)

Kako deluje IMSI lovilec

  • Lovilec IMSI številk se najprej lažno predstavi kot bazna postaja enega od operaterjev.
  • Nato se lovilec mobilnim telefonom zlaže o svoji lokaciji (sporoči lažno lokacijsko kodo).
  • Telefon se mu sedaj javi, vendar s svojo TMSI številko.
  • Lovilec IMSI številk zato telefonu lažno sporoči, da je njegov TMSI potekel ter od njega zahteva ponovno avtentikacijo.
  • Mobilni telefon sedaj lovilcu sporoči svoj IMSI in nato tudi IMEI številko.
  • Lovilec nato telefonu javi, da ga ne more sprejeti in ga vrne nazaj k pravemu operaterju.
  • Policija v bližini tarče izvede meritev in pridobi vse IMSI številke na območju prisotnih telefonov.
  • Policija meritev ponovi na drugem kraju in tam pridobi nov seznam IMS številk.
  • S presekom teh meritev nato identificira IMSi številko, ki pripada telefonu osumljenca.

Kaj še zmore

  • S pomočjo lovilca je mogoče ugotoviti točno lokacijo mobilnega telefona.
  • Mobilnemu telefonu lahko lovilec ponudi omrežno povezljivost in izvede MITM napad.
  • Lahko sproži klice in pošilja SMS sporočila mimo omrežja.
  • Lovilec lahko mobilni telefon izolira od njegovega omrežja
  • Lovilec lahko telefon do ponovnega zagona onesposobi ali pa mu hitro izprazni baterijo.
  • S pomočjo tihega klica je mogoče na daljavo vklopiti mikrofon telefona in tako telefon spremeniti v prisluškovalno napravo.
  • S pomočjo napada na radijski procesor telefona lahko lovilec nanj namesti zlonamerno kodo.

Uporaba teh naprav je sporna in je bila do zdaj v slovenskem pravnem redu nedorečena, saj tehnični nadzor nad njimi ni mogoč. V mnogih ostalih državah so ti lovilci deponirani in so v posesti sodišč, da jih policija brez sodnih odredb ne bi mogla poljubno vklopiti. V Nemčiji pa so njihovo uporabo omejili na točno določeno področje, recimo protiterorističnih skupin.

»Ukrep uporabe IMSI lovilcev je, kot ugotavljajo ustavni sodniki, lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine, med drugim omogoča tudi izvedbo drugih prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče izvesti ali katerih izvedba bi bila precej otežena. Digitalna tehnologija namreč dopušča bistveno večje posege kot doslej, novela ZKP-N pa dopušča dodatne neustavne možnosti vohunjenja za ljudmi! Velik problem predstavlja neselektivnost – policija bi lahko spremljala tudi tiste, ki sploh niso osumljenci! Nedovršena je tudi kontrola nad uporabo IMSI lovilca. Nadgradnje namreč omogočajo prisluškovanje. Tudi hramba IMSI lovilca na sami policiji je zelo vprašljiva. Na ministrstvu za pravosodje so celo sami zapisali, da je IMSI lovilec samo »predpriprava« za prisluškovanje v prihodnosti! Pri vloženi zahtevi za oceno ustavnosti, ki smo jo na Ustavno sodišče vložili skupaj z Levico, glede tretjega in sedmega odstavka 148. člena ter členov 149.b, 149.c in 156. ter drugega stavka prvega odstavka 216. člena zakona o kazenskem postopku, smo pričakovali, da bo Ustavno sodišče ocenilo, da bi izvrševanje teh členov lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice, a hkrati je ocenilo, da pa bi takšne posledice lahko nastale tudi z zadržanjem izvrševanja izpodbijanih določb, če bi se izkazalo, da niso v neskladju z ustavo. Kar pa seveda ne pomeni, da bo končna odločitev Ustavnega sodišča v prid Vlade RS, ki sicer meni, da »izpodbijane določbe večinoma dopolnjujejo že veljavno ureditev« in da »so usklajene z zahtevami, izhajajočimi iz ustavnosodne presoje, prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča EU, predvsem pa temeljijo na načelu sorazmernosti«. Vlagatelji zahteve za oceno ustavnosti glede zgoraj navedenih izpodbijanih členov menimo, da gre pri noveli zakona, ki ureja kazenski postopek, za številna vprašanja, ki se dotikajo uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov in ukrepov pridobivanja ter nadzora podatkov o komunikacijskem prometu, za hud ter nesorazmeren poseg v zasebnost. Novela namreč uvaja vrsto popolnoma nedorečenih in nedoločnih terminov, kot so »relevantni podatki« ali »relevantno časovno opredeljeno obdobje«, pri čemer predlagatelji ne pojasnijo, kaj naj bi to sploh pomenilo. Pri SDS zato ocenjujemo, da gre za velike spremembe predvsem v negativno smer na področju varovanja zasebnosti,« je zapisal poslanec Kaloh.

Novela zakona o kazenskem postopku po njegovih besedah dopušča tudi dodatne neustavne možnosti vohunjenja za ljudmi med njimi je posebej omenil izvedbo hišne preiskave, tudi če preiskovanec ni dosegljiv.

Poslanci SDS in Levice sicer izpodbijajo še nekaj členov zakona, ki med drugim vsebuje na novo določene oblike vabljenja oseb k policiji, večjo intenzivnost poseganja v komunikacijsko zasebnost, ter pridobivanje podatkov v prometu v zvezi s komunikacijo osumljenca in nekaterih ostalih oseb. Odločitev sodnikov bo jasna v prihodnjih tednih.

 

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Papež Frančišek (photo: Michael Ehrmann / Cathopic) Papež Frančišek (photo: Michael Ehrmann / Cathopic)

Papež se pripravlja na zgodovinski obisk

Papež Frančišek bo ta konec tedna kot prvi papež v zgodovini obiskal Irak. Potovanje je leta 2000 poskušal izvesti že sveti Janez Pavel II., a mu zaradi političnih okoliščin ni uspelo uresničiti ...

p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček) p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček)

Kakšni so obeti za praznovanje velike noči?

Kot kaže nam gre v epidemiji počasi, počasi na bolje. Kako bo to vplivalo na večje odprtje cerkva in tudi praznovanje velike noči, smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, govorili s p. ...