Kaj imata skupnega molitev in otroški zakaj-i staršem?
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Papež Frančišek je pri današnjem opoldanskem nagovoru izrazil bolečino zaradi še enega brodoloma čolna z migranti, v katerem je v četrtek blizu libijske obale umrlo približno 150 ljudi.
»Mednarodno skupnost pozivam, da se hitro in odločno odzove ter prepreči podobne tragedije in zagotovi varnost in dostojanstvo vsem. Vabim vas, da skupaj z mano molite za žrtve in njihove družine in v srcu vprašate Očeta: Zakaj?«
Na omenjeni ZAKAJ? je papež navezal tudi razlago današnjega evangelija, ki govori o tem, kako Jezus uči moliti ’Oče naš’ svoje učence.
Jezus ne ponudi abstraktne definicijo molitve, prav tako ne poda učinkovite tehnike. Svoje učence povabi, da iz molitve naredijo izkušnjo, neposredno komunikacijo z Bogom. Tako v njih vzbudi nostalgijo po osebnem odnosu z Bogom.
»To je novost krščanske molitve. Ta je dialog med osebami, ki se ljubijo, dialog, ki temelji na zaupanju, je podprt s poslušanjem in odprt za solidarnost. Krščanska molitev je dialog med Sinom in Očetom, med otroki in Očetom.«
Kot je še dejal papež, je očenaš sinteza vsake molitve. Moliti pa moramo neprestano, neutrudno - kot otroci pri treh letih, ki s svojimi nenehnimi ZAKAJ-i poskušajo pritegniti pozornost svojih očetov.
»Otroci začnejo gledati očeta in rečejo: ’Oči, zakaj?’ Oči, zakaj, želijo pojasnilo. Ko oče začne pojasnjevati zakaj, otroci pridejo z novim vprašanjem, ne da bi sploh poslušali celotno pojasnilo. Kaj se dogaja? Otroci se čutijo negotove zaradi številnih zadev, ki jih razumejo le napol. In želijo le pritegniti pogled očeta. In zato so tu zakaj, zakaj, zakaj. Če se mi pri očenašu ustavimo pri prvi besedi, bomo naredili enako kot takrat, ko smo bili otroci, pritegnili bomo pogled Očeta. Recimo Oče, Oče ... in Zakaj? … in On nas bo pogledal,« je še dejal papež.
