Radio Ognjišče
Petra MalenšekPetra Malenšek
Andrej JermanAndrej Jerman
Rok MihevcRok Mihevc
Branko Cestnik (foto: Jože Bartolj)
Branko Cestnik

Šest novih maš: Bog še ni obupal nad nami!

Rok Mihevc

Letos bomo imeli šest novih maš, kar je glede na lansko leto, ko jih je bilo 20, veliko manj, a lahko rečemo, da Bog še vedno kliče. S to pozitivno novico smo začeli oddajo »Spoznanje več predsodek manj«, ko smo gostili p. Branka Cestnika.

Bog nima krize poklicev

Duhovna kriza je tipična za človeka, ne Boga, je uvodoma dejal Cestnik. »Bog nima duhovne krize ali krize duhovnih poklicev, ker on vedno kliče enako in enako spremlja svojo Cerkev. Če niso taki poklici, so pa drugačni.«

Manj duhovnikov, a pravi »boom« zakonskih skupin

Istočasno, ko je se je začelo pomanjkanje duhovnikov, je prišlo do pravega »booma« zakonskih skupin. »Zgodilo se je nekaj veličastnega. Božja milost se je zlila na mnoge zakonce, ki so začeli tvoriti te skupine. Po letu 2000 smo doživeli dodaten sunek Božje milosti in to je Božja naložba v slovensko Cerkev. Tega ne smemo zanemarjati. In ko ocenjujemo božje delovanje, ne smemo biti samo klerikalci, da gledamo samo na število duhovnih poklicev. Ne ocenjujemo z našo malo pametjo velikega Boga Očeta.«

Novomašniki 2019
Novomašniki 2019 © Rok Mihevc
Mala reforma bogoslovja

Z novim šolskim letom pa se v bogoslovju uvaja pripravljalni letnik in tako študij ne bo več dolg šest let, ampak sedem, tako kot pri redovnikih, ki imajo eno leto noviciata. »V tem letu vstopiš v red in te red preizkuša, da postaneš kandidat,« je povedal Cestnik in na vprašanje, od kje potreba po tem letniku, opozoril na trenutne podobne evropske trende. »Opažamo, da se za duhovniški poklic fantje odločajo kasneje, velikokrat prihajajo tudi iz okolij, kjer niso imeli močnega cerkvenega izkustva. Običajno smo gledali ministrante, »ta pa bi bil za župnika«, zdaj pa pridejo takšni, ki niti ministrirali še niso, nimajo izkustva župnije, liturgije...«

Potem so ključna tudi navodila glede preprečevanja spolnih zlorab, ki cilja na bogoslovje in preverjanje kandidatov. »Vse to damo skupaj in pride dokaj jasna potreba po pripravljalnem letniku. To so naši škofje sprejeli na podlagi navodil iz Rima.« Letnik bo obvezen za vse, ki želijo postati duhovniki, odvijalo pa se bo na Štajerskem, v župniji Šmarje pri Jelšah. »Tam je primerno veliko župnišče, tudi dejavna župnija na podeželskem in malo meščanskem okolišu.«

Ali ne gre za izgubo enega leta?

»Če bi sam gledal na svojo pot, potem bi lahko rekel, da sem izgubil tri leta. Lahko bi hitreje postal duhovnik, ampak lahko rečem, da nisem nič izgubil. Vse je bilo na mestu in vse je bilo prav. Program za letnik je že narejen in je pripravljen tako pedagoško, duhovno kot izobraževalno. Če se ga resno dela, se kar dogaja.« Vsak dan je nekaj novega in vsak dan spoznavaš tudi samega sebe, eno leto je hitro naokrog, je še povedal Cestnik.

VIDEOTEKA

  • Škof Andrej Saje je bolnim in ostarelim podelil zakrament bolniškega maziljenja (photo: Jože Potrpin) Škof Andrej Saje je bolnim in ostarelim podelil zakrament bolniškega maziljenja (photo: Jože Potrpin)

    Tudi v bolezni in starosti ste koristni!

    V cerkvi sv. Marije v Puščavi na Pohorju je dopoldne potekal romarski shod bolnikov, invalidov in ostarelih mariborske nadškofije. Sveto mašo, med katero so bolniki lahko verniki lahko prejeli ...

    Dr. Dejan Kernc, doktor kineziologije in specialist za hrbtenico. Avtor znanstveno potrjenega vadbenega protokola, razvitega na Ortopedski kliniki, s ciljno usmerjenim gibanjem ne blaži le simptomov, temveč trajno odpravlja glavne vzroke za bolečine. (photo: re.aktiv.si) Dr. Dejan Kernc, doktor kineziologije in specialist za hrbtenico. Avtor znanstveno potrjenega vadbenega protokola, razvitega na Ortopedski kliniki, s ciljno usmerjenim gibanjem ne blaži le simptomov, temveč trajno odpravlja glavne vzroke za bolečine. (photo: re.aktiv.si)

    Zakaj operacija pogosto ni prava rešitev

    Bolečine v hrbtenici so bolezen sodobnega časa in skoraj vsak se z njimi sreča vsaj enkrat v življenju. Kdaj je ta bolečina zgolj opozorilo in kdaj znak resnejših strukturnih težav? Kako ločiti ...

    Tine Golež (photo: osebni arhiv) Tine Golež (photo: osebni arhiv)

    Profesor, ki dijake še vedno vika ...

    Profesor fizike Tine Golež svoj prosti čas posveča pisanju. Ko beseda nanese na vprašanje, od kod črpa navdih za zgodbe, priznava, da gre za nekaj neulovljivega. Navdih se pojavi se iz vsakdanje ...

    Avdio player - naslovnica