Mladi kamnoseki: »Ročno delo je pomembno. Naša dejavnost je znova v porastu«.

Oddaje | 07.06.2019, 22:00 Nataša Ličen

Z mikrofonom Radia Ognjišče smo se sredi maja udeležili Festivala kamna, konca tedna posvečenega kamnoseštvu in »kamnarstvu«.

V programu je bila pestra razstava kamnoseških izdelkov na prostem, prikaz obdelovanja kamna, delavnice, strokovna predavanja, rekreativne in kulturne dejavnosti. Nas pa so posebej zanimali mladi kamnoseki, fantje in dekleta, ki so se potegovali za nastop na evropskem tekmovanju v poklicnih spretnostih – gotovo ste že slišali za EuroSkills.

Jernej Bortolato, kamnoseški mojster in mentor na Višji strokovni šoli Sežana: »Festival kamna je namenjen mladim kamnosekom, v prvi vrsti tekmovanju za Slovenija Skills, v drugi pa promociji kamnoseštva, dejavnosti kraškega kamna, kulinarike ter seveda vsega, kar sodi na Kras. Kamnoseštvo je že od nekdaj tradicija na Krasu. Slovenija je bogata s kamnitimi elementi, pomembni slovenski arhitekti so uporabljali ta material in to želimo ohraniti, da bi se tradicija nadaljevala. Ročno spretno delo je pomembno. V zadnjih letih, ko bolj spodbujamo kamnoseštvo in za poklic navdušujemo mlade, čutimo porast, mladi spoznavajo kamen, vidijo, da se da iz njega narediti marsikaj. Mladi so zelo inovativni v obdelavi kamna in prav v tem jih spodbujamo.« 

Slovenija je dežela kamna

»V glavnem uporabljamo apnenec, ki je primeren za oblikovanje. Pomembno je, da čim več uporabljamo domače kamenine. Kamen je mrtva materija, če mu vlijemo dušo, pravo obliko, je to tisto, kar želimo. Mladi imajo drugačen pogled, drugačne pristope od starejših in zato nastajajo čudoviti izdelki. Iz hladnega, grobega materiala nastanejo topli in nežni izdelki. Zanimivo je tudi, da se za ta poklic odloča vse več deklet, ki v ta material vlivajo nove oblike.«

Vse več kamnosekinj

»Mladim je treba dovolj zgodaj dati možnost, da se s kamnom spoznajo. Mnogi so presenečeni, kako lahko v nekaj urah naredimo iz kamna nekaj res lepega. Kdor se najde v poklicu in ga ima rad, bo uspešen. Kamnoseštvo je širok pojem, od arhitekture do drobnega nakita in vse vmes. Vsak si izbere svoj segment. Svet je odprt in vsak lahko najde svojo prepoznavno linijo in pot. Namen Festivala je povezati kamnoseke, smo trmasti, mogoče iz tradicije, ker obdelujemo kamen, ampak res je tudi, da vsak dela sam v svoji delavnici, so se pa že zgodili uspešni skupni projekti in iz leta v leto, verjamem, bo še več sodelovanja.«

Kamen zahteva natančnost

Rok Vidmar: »Kamen zahteva natančnost, težko popraviš napake. Pri nalogi se skrbno držim načrta. Doma imamo kamnoseštvo, z njim je začel oče. Dela je dovolj. Odnos ljudi do kamna in do dela kamnosekov se veča in ga vse bolj cenijo.«

Jaka Modic: »Delo je natančno. Doma imamo podjetje in sem se odločil, da bi sodeloval tudi pri tekmovanju EuroSkills. Delo je natančno, kamen je težak, že samo obračanje je naporno, kaj šele izdelava, ki zahteva veliko poznavanja, tako zgodovinskih pristopov kot sodobnih tehnologij. Ko potujem pogosto iščem kamnite elemente, gledam portale, če lahko kamen potipam, določim kamenino, preverim mojstra, izdelovalca. Rad bi tehnološko razvijal orodja in svojo linijo izdelkov.«

Aljaž Klinc: »Tudi toplota pri delu s kamnom je zame pomembna. Lažje delam, če so prijazne temperature, saj sloji oblek ovirajo gibljivost. Delo je, če si priden. Vsak ima v svoji hiši vsaj kos kamna in potrebujemo mojstre, ki znajo kaj izdelati. Tudi doma včasih kaj ustvarim in se rad predajam temu delu. Ure hitro minevajo ob tem.«

Sibila Leskovec: »Me smo »kamnosekinje«. V našem razredu je več deklet kot fantov. Učenje je individualno, mentorji se tako lahko bolje posvetijo vsakemu posebej. Pri delu s kosom kamna je treba gledati na možnosti oblikovanja, poznati moramo tudi njegovo geometričnost. Treba je imeti rad kamen. Rada bi v prihodnje delala s kamnom na bolj umetniškem področju. Rada izdelujem tudi večje skulpture.«

Damjan Švara, akademski kipar, mentor in profesor na Višji strokovni šoli Sežana, kjer izvajajo program Oblikovanje materialov, smer kamen: »Interes za poklic kamnoseštva je konstanten, morda bi lahko rekel, da se nekoliko veča. Nasploh je zanimanje za poklice večje. V naši branži smo očitno v določenem kritičnem trenutku znali stopiti skupaj v želji ohraniti ta lep poklic. Optimisti smo in počasi se kažejo tudi prvi rezultati. Mladi ljudje, ki so šli pri nas skozi šolanje, danes samostojno ustvarjajo s kamnom in odpirajo povsem nove poti, to je za nas lepo presenečenje. To so sadovi. Tudi delodajalci se do tega poklica in do naše Institucije začenjajo obnašati drugače. Po desetletnem obdobju smo lahko ponosni na določen odstotek ljudi, ki so začeli ustvarjati na področju designa, oblikovanja kamna.«

Na Kras se bomo še vrnili, tudi o kamnu še govorili.