Sazu bogatejši za devet novih izrednih članov; med njimi tudi najmlajša članica v zgodovini
| 24.06.2019, 13:36
Slovenska akademije znanosti in umetnosti je dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Po besedah predsednika SAZU Tadeja Bajda gre za pomemben doprinos akademiji, ugledna imena iz sveta znanosti in umetnosti pa so medse sprejeli na slavnostni seji. Med dopisnimi člani je Nobelovec Duncan Haldane, med izredne pa je bila v vsej zgodovini akademija sprejeta najmlajša članica, 37-letna skladateljica Nina Šenk Kosem.
Razred za zgodovinske in družbene vede SAZU je bogatejši za dva nova izredna člana. Prof. dr. Petra Vodopivca, enega najbolj prepoznavnih in cenjenih slovenskih zgodovinarjev pri nas in enega najpomembnejših ambasadorjev slovenskega zgodovinopisja in slovenske humanistike v svetu. Izredni član je postal tudi prof. dr. Janez Kranjc, znanstvenik poglobljenih in širokih obzorij, ki je pomembno obogatil znanost rimskega prava in pravne zgodovin. V razredu za filološke in literarne vede sta nova izredna člana prof. dr. Igor Maver in prof. dr. Andreja Žele. Maver je redni profesor za angleško in ameriško književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Andreja Žele pa redna profesorica za slovenski knjižni jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti in znanstvena svetnica na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer kot sodelavka pri slovarju eSSKJ sodeluje zlasti z najzahtevnejšimi redakcijami slovničnih besed.
Novi izredni član v Razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede prof. dr. Roman Jerala je med najprodornejšimi raziskovalci ved o življenju. Znanstveno delo prof. dr. Hojke Kraigher, nove izredne članice v Razredu za naravoslovne vede, pa obsega predvsem raziskave ektomikorize, simbioze med koreninami rastlin in glivami. Razred za umetnosti bo zdaj imel dvajset članov. Na novo so bili mednje sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk. Bratuša se je uveljavil kot organizator kiparskih srečanj in mednarodnih delavnic. Jesih je eden najpomembnejših sodobnih slovenskih besednih ustvarjalcev. V poeziji, ki jo zaznamuje sveža metaforika, od avantgardne faze do sonetov snov mojstrsko prežema s humorjem in ironijo. Šenkova pa sodi med najvidnejše skladateljice in skladatelje mlajše generacije. Izobrazbo in izkušnje si je večinoma nabrala v tujini. V dvajsetih letih delovanja je kar devetdeset njenih skladb doživelo prvo izvedbo.
Kdo so novi dopisni člani?
Dopisni člani so vrhunski znanstveniki in umetniki iz tujine, ki imajo pomembne zasluge za znanost in umetnost v Sloveniji. V razredu za zgodovinske in družbene vede sta po novem dopisna člana Charles G. Dempsey – ameriški umetnostni zgodovinar in Reinhard Härtel, redni profesor v pokoju Univerze Karla-Franca v Gradcu. Razred za filološke in literarne vede je bogatejši za kar štiri stokovnjake. Marijo Kozar-Mukič etnologinja in slovenistko, zaslužno, da je Porabje z etnološkega stališča danes najbolje raziskana slovenska pokrajina. Glotologinja Liliana Spinozzi Monai iz Mednarodnega centra večjezičnosti univerze v italijanskem Vidmu, Emil Tokarz, redni profesor za slovenski jezik in druge južnoslovanske jezike na Šlezijski univerzi v Katowicah, dr. Ivan Verč, upokojeni redni profesor ruske književnosti in slavistike Univerze v Trstu, v Sloveniji najbolj znan med novimi tremi dopisnimi člani Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehnične vede pa je gotovo Nobelovec Duncan Haldane, profesor fizike na Univerzi Princeton in častni doktor Univerze v Ljubljani, čigar mati je bila koroška Slovenka. Med dopisnimi člani so še prof. dr. Dejan Popović, redni član Srbske akademije znanosti in umetnosti, ki se ukvarja z upravljanjem gibanja, rehabilitacijsko tehniko, medicinsko robotiko in funkcionalno električno stimulacijo. Claude Sammut redni profesor za računalništvo na University of New South Wales v Sydneyju. Njegovo raziskovalno delo sodi na področje umetne inteligence, strojnega učenja, robotike in avtonomnih sistemov.
Novi dopisni član Razreda za naravoslove vede je zaslužni profesor Ivan Gušić z univerze v Zagrebu je mednarodno priznan geolog in dolgoleten sodelavec slovenskih kolegov pri preučevanju fosilov. V sodelovanje s slovenskimi znanstveniki je vpet tudi novi dopisni član tega razreda, prof. dr. Alexey Verkhratsky z Univerze v Manchestru. Njegovo delo je vplivalo na uvedbo termina »citoplazemska vzdražnost«.
