Otroci, branje, knjige
Založniki: Položaj se zdi mračen
Slovenija Marta Jerebič
Kdaj ste nazadnje kupili kakšno knjigo? Zaradi odgovora povprečnega Slovenca so založniki zelo pesimistični. O tem danes razpravljajo na Bledu. Mi pa smo se pozanimali, kaj o tej branži menijo katoliški založniki.
Tudi katoliški založniki delijo usodo vseh ostalih založnikov. Bralna kultura upada, ljudje ne kupujemo knjig. »Od leta 2008 do 2019 so prihodki od prodaje v naši branži padli za 44 odstotkov. Stanje se verjetno ne bo povrnilo v tiste čase,« je povedal direktor Družine Tone Rode in dodal, da katoliški založniki vse težje najdejo poti do bralcev zahtevnejših knjig. »Teologija, malce poglobljena duhovnost so naslovi in knjige, ki se izdajajo v nekaj sto izvodih.«
Direktor Ognjišča Miha Turk izpostavlja konkurenco novih tehnologij. »Dobra stara knjiga res težko konkurira digitalnim napravam. Mi, ki se ukvarjamo predvsem z versko literaturo, torej bolj duhovnimi vsebinami, pa opažamo in občutimo, da imajo knjige posebno vrednost, posebno mesto.«
Ker pa ljudje redko kupimo kakšno knjigo, morajo po besedah Simona Ozvatiča z Mohorjeve družbe še toliko bolj skrbno izbirati knjižni program izdaj, ki naj še naprej izobražuje, vzgaja in usmerja bralčev intelektualni razvoj.
Položaj se zdi mračen, hkrati pa katoliške založnike navdaja optimizem, da imamo kristjani zaradi Svetega pisma poseben odnos do knjige. Zato, kot pravi direktor Družine, vztrajajo pri tem poslanstvu podajanja poglobljenega razmisleka o veri in kako jo udejanjati vsak dan. »In to poslanstvo ne glede na krize, tehnološke spremembe, ostaja, in trdno verjamemo, da tudi ljudje, ki z nami čutijo, bodo razumeli to poslanstvo in nanj tudi odgovarjali.«
Sogovorniki so poudarili dobro sodelovanje katoliških knjigarn, čeprav te ostajajo žive bolj zaradi prodaje spominkov, nabožnih predmetov, daril.
