Papež Frančišek
Papež v Neaplju o teologiji, ki izhaja iz konkretnega življenja
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Papež Frančišek se je danes mudil v Neaplju. Na tamkajšnji papeški teološki fakulteti za južno Italijo je imel govor o kulturi srečanja oziroma teologiji dialoga, sprejemanja in poslušanja. Potem ko je lani objavil dokument o cerkvenih univerzah in fakultetah, je tokrat prvič tudi spregovoril o reformi študija teologije. Papež želi, da teologija izvira iz konkretnega življenja. Ob tem je prebivalce spodbudil, naj zavračajo poskuse zapiranja, pokažejo solidarnost z brodolomci v zgodovini in razvijajo dialog z muslimani.
Po papeževih besedah morajo teologi razvijati pristen dialog in iskati poti rešitve, morajo biti ljudje sočutja, ki se jih dotaknejo življenja zatiranih ali žrtev novodobnega suženjstva.
»Brez občestva in sočutja, ki ju morajo ohranjati z molitvijo, teologija ne samo izgubi dušo, ampak izgubi tudi inteligenco in zmožnost krščanskega interpretiranja stvarnosti. Brez sočutja so teologi v nevarnosti, da jih pogoltne privilegirani položaj nekoga, ki se previdno postavi izven sveta in nima z večino človeštva ničesar skupnega,« je opozoril papež.
Že pred štirimi leti je zapisal, da imajo dobri teologi, kot dobri pastirji, vonj po ljudeh in po ulici in s svojim razmišljanjem zlivajo olje in vino na rane ljudi. Brez usmiljenja so teologija, pravo in pastorala v nevarnosti, da spolzijo v birokratsko omejenost ali ideologijo.
Delo teoloških fakultet in cerkvenih univerz prispeva h gradnji pravične in bratske družbe, je nadalje dejal papež. Zato je treba podpirati študij teologije, ob tem je poudaril nezamenljiv prispevek, ki ga lahko teologiji dajo ženske.
»Želim si teoloških fakultet, kjer se živi gostoljubje razlik, kjer se udejanja teologija dialoga in sprejemanja … kjer bodo teološke raziskave sposobne spodbujati naporen, a privlačen proces inkulturacije,« je še dejal papež.
