Avdio: Ne na hrbtih otrok

| 19.06.2019, 16:31 Tanja Dominko

V Sloveniji je 454 osnovnih šol, ki jih je ustanovila država, in šest takih, ki jih je ustanovil zasebnik. Vanje je vključenih le 0,2 odstotka vseh otrok, kar je veliko pod evropskim povprečjem, ki znaša 14 odstotkov. To je eden od podatkov, s katerimi je na današnjem posvetu o zasebnem šolstvu postregel predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Sam se je ob organizaciji posveta soočil z očitki, da gre za enostransko zasedbo, češ da bodo prisotni le podporniki zasebnega šolstva, a je zagotovil, da puščajo odprta vrata vsem, saj je državni svet pluralna institucija. Hkrati je Kovšca prepričan, da bi morala Slovenija podpreti osnovne šole ne glede na to, ali jih je ustanovila država ali zasebnik, ampak da bi moralo postati pomembno to, s kakšnimi kompetencami in znanji opremljajo otroke.

Predlog sprememb financiranja zasebnih osnovnih šol, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, da bi uresničilo odločbo ustavnega sodišča, je bil na današnjem posvetu deležen številnih kritik. S predlagano novelo bi namreč država obvezni del javnega programa financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne bi več financirala. Za tiste, ki so že vpisani, se financiranje do konca osnovne šole ne bi spremenilo. Vrhovni sodnik Jan Zobec je poudaril, da prinaša predlog zakona kar dve kršitvi ustavne demokracije. Zavestno namreč krši človekove pravice do svobodnega izobraževanja in hkrati prinaša mikroukinitev ustavnega sodišča. In pojasnil, da to, da ustavna odločba ni uresničena, pomeni neko prakso, ki se lahko ponavlja.

Hkrati gre po njegovem mnenju za posredno diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin, je prepričan Zobec, ki je bil v času obravnave te teme na ustavnem sodišču tudi sam ustavni sodnik. Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije je bil prav tako oster, pravi, da prihaja do teženj po ideološki hegemonizaciji izobraževalnega prostora.

Pavel Demšar, ki je skupaj z ženo pred leti ustanovil montessori osnovno šolo, pa poudarja, da je to, da ustavne odločbe nismo uresničili, slab zgled za naše otroke.

Direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen pa meni, da večina ciljev, navedenih v zakonu o osnovni šoli, na katere se tako rad sklicuje minister za izobraževanje, ni izvedljivih le s takoimenovanim obveznim delom programa, ampak prav z razširjenim, saj gre za vzgojne cilje. Iztok Kordiš iz Waldorfske šole pa je ga dopolnil, da je delitev na javno in zasebno umetna, govoriti bi pravzaprav morali o nevladnih šolah, tako kot o nevladnih organizacijah. In poudaril je tudi, da šole nikakor ne ustvarjajo dobička, saj delujejo kot javni zavodi. Takoimenovani biznis je drugje, pri ponudnikih drugih storitev, ki silijo v šolski prostor.

Današnjega posveta so se udeležili tudi nekateri poslanci, in sicer Jelka Godec, Alenka Jeraj in Tomaž Lisec iz SDS ter Matej Tonin in Iva Dimic iz Nsi. Godčeva je tako izrazila upanje, da bi starši s svojim apelom uspeli in da bi v državi končno začeli govoriti o dobrih in slabih šolah, Mojca Škrinjar pa je šla še korak dlje in dejala, da glede na njene izkušnje, ko spremlja delo nekaterih osnovnih šol, meni, da bi morali nekatere dodobra prevetriti, saj bi morala biti kakovost cilj za vse nas. Znanja namreč ne delimo na javno in zasebno.