Karmeličanke praznovale 130 let navzočnosti v Sloveniji
Cerkev na Slovenskem | Petra Stopar
V samostanu v Sori so v sredo praznovali 130. obletnico prihoda sester karmeličank v Slovenijo. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v nagovoru med sveto mašo poudaril pomen kontemplativnih redov, kakršen je karmelski, četudi je način njegovega delovanja za ta svet neviden in neizmerljiv.
Kot je uvodoma povedal profesor Janez Juhant, bi se radi pri sveti maši zahvalili za prejete darove, ki jih je Bog posredoval preko karmelskega reda, »ki ga je pred 130 leti škof Jakob Missia, ki si je prizadeval za duhovno prenovo svoje škofije, poklical tudi na takratno Kranjsko«. Ob tem je pozdravil predstojnika karmeličanov s Hrvaške, provinciala Srećka Rimaca.
Nadškof Zore je med pridigo spomnil, da sestre nadaljujejo poslanstvo, ki ga je leta 1989 začelo šest karmeličank, ki so prišle iz samostanov na Dunaju in v Gradcu na Selo v Ljubljani. Tam so bile do 2. svetovne vojne, ko so bile iz samostana izgnane. To jih je pahnilo v negotovo prihodnost, a le začasno, kajti 20. julija 1967 so se prve tri vrnile v domovino in se naselile v zapuščenem gospodarskem poslopju v Mengšu, tam pa so začele obnavljati slovenski karmel: »Ta samostan sedaj živi tukaj, v Sori. Pomembno pa je, da karmel ostaja karmel. Kraji se lahko menjajo, sestre se zamenjajo, karmel pa mora ostajati karmel, v duhu tega, kar je zapisano v karmeličanskem grbu: ’Vneto gorim za Gospoda, Boga nad vojskami0’.«
Biti karmeličanka po njegovih besedah ni služba, ampak življenje in daritev. To omogoči samo celostna podaritev Kristusu, k čemer je nadškof povabil tudi vse nas. Ob sklepu se je sestram še enkrat zahvalil in jih prosil molitve za pomoči potrebne, za slovenski narod, Cerkev in nove duhovne poklice.
