Jože Bartolj
Marko Zupan
Helena Križnik

Ljubljanski vrh z našim oddajnikom

25.05.2019, 10:42 Blaž Lesnik

V letu srebrne obletnice Radia Ognjišče se vsakega petindvajsetega v mesecu odpravimo na vrh, ki je povezan z našim delovanjem. Akcijo, pri kateri sodeluje AMZS, smo poimenovali "Odgovorno na pot, varno na vrh", do današnjega dne pa smo obiskali: Nanos, Boč in Kup. Naš majski vrh se dviga zgolj 336 metrov nad morsko gladino, a ima kot najopaznejša znamenitost slovenske prestolnice posebno mesto. Ljubljanski grad ponuja čudovite razglede na ljubljansko kotlino, prav tako bogata je njegova zgodovina. Seveda pa v središču sprehajališča, ki ga je uredil arhitekt Jože Plečnik, stoji tudi oddajniški stolp.

Del Grajskega griča zaznamujejo slikoviti drevoredi, razgledne točke in številne sprehajalne poti. Ena izmed njih vodi po obzidju na Šancah. Sprehajališče je uredil arhitekt Jože Plečnik, vanj pa je vključil ostanke nekdanje utrdbe, do katere je v 16. stoletju vodilo podaljšano grajsko obzidje. Z oddajniškega stolpa sredi grička oddajamo tudi program radia Ognjišče (104,8 Mhz). Radijski valovi od tod sicer pokrijejo majhno površino (morda nekaj kvadratnih km), dosežejo pa središče naše prestolnice, kamor valovi s Krvavca zaradi naravnih preprek ne sežejo.

Uf, stolp je previsok, da bi ga v celoti ujeli na fotografijo. Obiskal ga je urednik Tadej Sadar.
Uf, stolp je previsok, da bi ga v celoti ujeli na fotografijo. Obiskal ga je urednik Tadej Sadar. © ARO

Območje Ljubljanskega gradu je neprekinjeno poseljeno že od leta 1200 pred Kristusom naprej. Ostanki kažejo, da so prvi prebivalci umrle pokopavali na griču v žarah. Obdobju Ilirov in Keltov je sledila doba Rimljanov. Na levem bregu Ljubljanice je nastala Emona. V tem času naj bi na vrhu postavili opazovalni stolp in tempelj, pa tudi Rimski vodnjak, globok je bil med šestnajst in dvajset metrov in namenjen čaščenju bogov, je iz tega obdobja. Po Napoleonovem padcu bila na gradu z nekaj premori kaznilnica skoraj sto let. Tu so bili že v 15. stoletju zaprti Erazem Jamski, pozneje pa turški ujetniki, voditelji kmečkih uporov in protestanti. Nekaj stoletij zatem, ko je postal deželna kaznilnica, se je v njem zvrstilo veliko prestopnikov, tatov in tudi političnih zapornikov. Na Ljubljanskem gradu so bili zaprti tudi slovenski slikar Ferdo Vesel, pisatelj Juš Kozak in karikaturist Hinko Smrekar. Kot politični nasprotnik avstro-ogrske monarhije, pa se je v zaporu na gradu leta 1914 znašel tudi Ivan Cankar.

Šance. Zgodovinske, Plečnikove, naše ...
Šance. Zgodovinske, Plečnikove, naše ... © ARO

Grajska gotska kapela je eden najstarejših ohranjenih delov Ljubljanskega gradu, posvečena je zavetniku mesta Ljubljana – svetemu Juriju. Kapela je poslikana z grbi deželnih glavarjev: sestavljena iz šestdesetih grbov kranjskih deželnih glavarjev, petih avstrijskih vladarjev, grbi vojvodine Kranjske ter njene mejne grofije Istre in gospostva Slovenske krajine. Je edini večji arhitekturni spomenik v Sloveniji, ki je poslikan z deželnimi grbi, in je še posebej zanimiv, ker gre za sakralni objekt, poslikan s posvetnimi motivi - grbi. Velja za pravi evropski biser.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Slovenska zastava (photo: gov.si) Slovenska zastava (photo: gov.si)

V podporo vladi že 60 tisoč podpisov

Protivladni protestniki na kolesih so včeraj, že četrti petek zapored, zasedli več mest po Sloveniji. Drug del javnosti pa vladi izraža podporo. Koordinacija Združeni za Slovenijo je že pred časom ...

V Sloveniji imamo številno požrtvovalno zdravniško osebje (photo: Pixabay) V Sloveniji imamo številno požrtvovalno zdravniško osebje (photo: Pixabay)

Posamezniki imamo izjemno moč, le zavedamo se je ne

Kriza je odprla številne nove poti in možnosti drugačnega razmišljanja, tudi v šolskem in zdravstvenem sistemu. Bolj jasno se je pokazala vrednost digitalnega okolja, ki nam je omogočalo vsaj ...

Petra Markič v svojem svetu ustvarjanja z glino  (photo: Matevž Trdan) Petra Markič v svojem svetu ustvarjanja z glino  (photo: Matevž Trdan)

Ustvarjanje je nekaj, kar je v nas položil Bog

Življenje je učni poligon, je v oddaji Via positiva, dejala Petra Markič. Njene zgodbe iz gline so nas navdušile za srečanje pred mikrofonom. Ob pogovoru pa smo odkrili, da je njena zgodba širša.