Ljubljanski vrh z našim oddajnikom
| 25.05.2019, 10:42 Blaž Lesnik
V letu srebrne obletnice Radia Ognjišče se vsakega petindvajsetega v mesecu odpravimo na vrh, ki je povezan z našim delovanjem. Akcijo, pri kateri sodeluje AMZS, smo poimenovali "Odgovorno na pot, varno na vrh", do današnjega dne pa smo obiskali: Nanos, Boč in Kup. Naš majski vrh se dviga zgolj 336 metrov nad morsko gladino, a ima kot najopaznejša znamenitost slovenske prestolnice posebno mesto. Ljubljanski grad ponuja čudovite razglede na ljubljansko kotlino, prav tako bogata je njegova zgodovina. Seveda pa v središču sprehajališča, ki ga je uredil arhitekt Jože Plečnik, stoji tudi oddajniški stolp.
Del Grajskega griča zaznamujejo slikoviti drevoredi, razgledne točke in številne sprehajalne poti. Ena izmed njih vodi po obzidju na Šancah. Sprehajališče je uredil arhitekt Jože Plečnik, vanj pa je vključil ostanke nekdanje utrdbe, do katere je v 16. stoletju vodilo podaljšano grajsko obzidje. Z oddajniškega stolpa sredi grička oddajamo tudi program radia Ognjišče (104,8 Mhz). Radijski valovi od tod sicer pokrijejo majhno površino (morda nekaj kvadratnih km), dosežejo pa središče naše prestolnice, kamor valovi s Krvavca zaradi naravnih preprek ne sežejo.
Območje Ljubljanskega gradu je neprekinjeno poseljeno že od leta 1200 pred Kristusom naprej. Ostanki kažejo, da so prvi prebivalci umrle pokopavali na griču v žarah. Obdobju Ilirov in Keltov je sledila doba Rimljanov. Na levem bregu Ljubljanice je nastala Emona. V tem času naj bi na vrhu postavili opazovalni stolp in tempelj, pa tudi Rimski vodnjak, globok je bil med šestnajst in dvajset metrov in namenjen čaščenju bogov, je iz tega obdobja. Po Napoleonovem padcu bila na gradu z nekaj premori kaznilnica skoraj sto let. Tu so bili že v 15. stoletju zaprti Erazem Jamski, pozneje pa turški ujetniki, voditelji kmečkih uporov in protestanti. Nekaj stoletij zatem, ko je postal deželna kaznilnica, se je v njem zvrstilo veliko prestopnikov, tatov in tudi političnih zapornikov. Na Ljubljanskem gradu so bili zaprti tudi slovenski slikar Ferdo Vesel, pisatelj Juš Kozak in karikaturist Hinko Smrekar. Kot politični nasprotnik avstro-ogrske monarhije, pa se je v zaporu na gradu leta 1914 znašel tudi Ivan Cankar.
Grajska gotska kapela je eden najstarejših ohranjenih delov Ljubljanskega gradu, posvečena je zavetniku mesta Ljubljana – svetemu Juriju. Kapela je poslikana z grbi deželnih glavarjev: sestavljena iz šestdesetih grbov kranjskih deželnih glavarjev, petih avstrijskih vladarjev, grbi vojvodine Kranjske ter njene mejne grofije Istre in gospostva Slovenske krajine. Je edini večji arhitekturni spomenik v Sloveniji, ki je poslikan z deželnimi grbi, in je še posebej zanimiv, ker gre za sakralni objekt, poslikan s posvetnimi motivi - grbi. Velja za pravi evropski biser.
