Pornografija: sram in odrezanost od ljudi
Slovenija | Marjana Debevec
Zasvojenost s pornografijo je danes tabu tema, obenem pa se zdi, da je pornografija splošno sprejeta. »O tem spregovoriti zato, ker je bilo moje stanje že tako nevzdržno in ker nisem mogel več tega držati v sebi, ker je bil ves ta sram, vsa ta krivda, jeza in nisem mogel zdržati s takšnim pritiskom. Sedaj pa o tem govorim zato, ker želim, da bi to slišali tudi tisti, ki trpijo, pa si želijo pomoči«, nam je povedal mlad fant v oddaji Srečanja.
»Vedno bolj me je obvladovalo to poželenje, ki ga nikoli nisem mogel zadovoljiti. Bolj ko sem ga hranil, več sem ga potreboval. V začetku sem gledal samo mehko pornografijo, kasneje pa vedno tršo. S tem hočem povedati, da je bila pornografija neka vstopna točka v zasvojenjsko razmišljanje«, pravi fant.
Dekle pa dodaja: »V tistem času sem postala samo destruktivna in najprej sem na internetu iskala takšne podobe: torej neko samo destrukcijo, bolečino in tako naprej. Hkrati sem začela iskati tudi že nekatere seksualne stvari, vedela pa sem, da bom res stvari, ki sem jih iskala, našla v pornografiji. In sčasoma me je ta proces pripeljal tudi do tega, da sem odprla prvo pornografsko stran. In potem, ko je bila ta meja prestopljena, se je pač začelo naprej.«
Sprožilec zasvojenosti je lahko stiska, strah, naporen študij in človek poišče izhod v pornografiji. In kaj v človeku povzroča? »Sram, odrezanost od drugih. Skrivala sem se pred drugimi, nisem jih mogla pogledati v oči. Tudi veliko strahu pred samo sabo in pred Bogom ter notranja bolečina in obup.«
Zasvojenost s pornografijo pa človeka vodi tudi v popredmetenje drugih ljudi za svoje lastne užitke. »Ko sem na nekem kraku takoj vem v radiu 100 metrov, takoj vidim, koliko je privlačnih deklet. Skeniram celo okolico in popredmetim s tem dekleta«, pravi fant.
Oba sta rešitev našla v skupini anonimnih seksaholikov, ki se zbira v središču sv. Jožefa v Ljubljani.
