V Mariboru zahvala za rešitev Zavoda Antona Martina Slomška
Cerkev na Slovenskem | Petra Stopar
Sveto mašo pred skorajšnjim sklepom šolskega in pastoralnega leta so včeraj s posebno hvaležnostjo obhajali v mariborski stolnici. Kot je povedal nadškof Alojzij Cvikl, so se zbrali pred oltarjem tudi v zahvalo za to, da jim je uspelo najti pot rešitve vzgojno-izobraževalnega Zavoda Antona Martina Slomška. Nadškofija ga je namreč v sklopu finančnega prestrukturiranja odkupila od upnikov, kar so omogočila zadostna donatorska sredstva ter nabirka med verniki.
V Mariboru so se zahvalili Bogu, »da so po dolgih letih negotovosti, na praznik fatimske Marije, znova postali lastniki kompleksa na Vrbanski in da je s tem prostorsko zagotovljeno delovanje Slomškovega zavoda,« je uvodoma povedal rektor vikariata Antona Martina Slomška Ivan Štuhec. Kot je nadaljeval, sta vodstvo Slomškovega zavoda in nadškofija opravila »veliko maturo potrpežljivosti, zaupanja v Božjo pomoč ter nešteto ur premišljevanja o scenarijih, od tega, ali zavod zapreti, do tega, v kakšnem obsegu ga rešiti«.
Ko so se znašli v popolnoma brezizhodni situaciji, pa so se po Štuhecovih besedah nakazale možne rešitve: »Marca leta 2018 se je iztekal čas, do katerega bi morali ali stavbo kupiti ali pa začeti plačevati najemnino. V takšni situaciji je nadškof prinesel iz Rima ključno novico, da nas bo podprla italijanska škofovska konferenca. Pred tem smo imeli obljubo ameriške škofovske konference za donacijo, pod pogojem, da seveda ona ne bo edina. Temu se je pridružila domača redovna skupnost s pomembno donacijo. Tako smo se približali skoraj polovični vsoti do potrebnih petih milijonov evrov, ki jih je bilo treba plačati upnikom.«
Tako on kot nadškof sta se zahvalila vsem dobrotnikom in izrazila prošnjo za nadaljnjo podporo zavodu, ki je edina katoliška vzgojno-izobraževalna ustanova v vzhodnem delu Slovenije. Obenem je ta sveta maša po nadškofovih besedah zahvala za vse, kar je bilo dijakom in učencem v tem šolskem letu podarjeno, profesorjem in odgovornim: »Gospod nas je ta leta vodil skozi temo, a svitala se je luč na koncu tunela. Hvala, da smo lahko danes tu zbrani, da se zahvalimo za ta čudež.«
Darovi, navkljub skromni, pa so po nadškofovih besedah darovi srca, ki imajo pred Bogom največjo vrednost.
