Karitas: Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih

Slovenija | 15.05.2019, 07:37

Slovenska karitas je izdala publikacijo o povezanosti migracij in razvoja v Sloveniji.

»Za Karitas je pristop, ki v središče postavlja človeka in temelji na etičnih načelih ter človekovih pravicah, bistven za zakonodajo, izvajanje vsakršnih politik in vseh praks. Tako je razlaga o povezavi med migracijami in razvojem, ki temelji na dostojanstvu vsakega človeka, ključnega pomena za oblikovanje vizije in ciljev publikacije Naš skupni dom,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Publikacija Naš skupni dom predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje glede migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive priseljevanja in odseljevanja, izpostavlja dobre prakse v Sloveniji ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj. Slovenska karitas je publikacijo pripravila v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo, organizacijo Global Migration Policy Associates (GMPA), Caritas Europa in predstavniki vladnih služb, nevladnih organizacij ter verskih skupnosti v Sloveniji. Publikacija, ki proučuje migracije v luči razvoja, je prva tovrstna v Sloveniji, in je namenjena strokovni javnosti in oblikovalcem politik.

Pred volitvami v Evropski parlament poziv k upoštevanju prispevka migrantov k razvoju gostujočih držav

Ključne ugotovitve publikacije: »Priseljevanje, ki v Sloveniji temelji predvsem na dotoku ljudi iz Zahodnega Balkana, je ključni dejavnik, ki blaži negativne posledice staranja prebivalstva in upadanja deleža delovno aktivne populacije v Sloveniji, ob upoštevanju nizke stopnje rodnosti. Intenzivno staranje pa je potrebno obravnavati tudi v luči izseljevanja. Vse to ustvarja izrazite pritiske na nacionalni sistem socialne varnosti, kjer se kot posebej občutljiv na demografske spremembe kaže sistem pokojnin, invalidskega zavarovanja in drugih kritij iz naslova socialnega zavarovanja. Priseljevanje je skozi zgodovino pomembno prispevalo k industrijskemu in gospodarskemu razvoju Slovenije, ki k nam privablja predvsem priseljence iz držav Zahodnega Balkana. S svojim delom v Sloveniji pomembno prispevajo tudi v sistem socialne zaščite, obenem pa prispevajo tudi k razvoju držav izvora. Migranti bogatijo našo družbo tudi z vidika kulture, gastronomije, športa in glasbe. Pred volitvami v Evropski parlament pozivamo prihodnje institucije EU, da upoštevajo prispevek migrantov k razvoju gostujočih držav in izvedejo potrebne politike, da bi omogočile bolj prijazne družbe, ki zagovarjajo globalno solidarnost, enakomeren razvoj, uresničevanje človekovih pravic in zagotavljanje človekovega dostojanstva.«

Iz okrogle mize še izhaja, da je število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela. To ima negativni vpliv tudi za državo.

»S slovensko publikacijo Naš skupni dom, ki je ena v seriji dvanajstih publikacij, ki so jih pripravile organizacije Karitas, vključene v projekt MIND, želimo povečati ozaveščenost o pozitivnih vidikih migracij v Sloveniji in naši regiji ter njeni povezavi s trajnostnim razvojem,« so zapisali na Slovenski karitas.

Na okrogli mizi so sodelovali predstavnik Caritas Evropa Davide Gnes, Uroš Vajgl, vodja Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, dr. Dejan Valentinčič, raziskovalec, zaposlen tudi na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Goran Popović, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, ki šola 90 odstotkov otrok z migrantskim ozadjem, s. Slavka Cekuta, misijonarka in prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto ter Nina Stenko Primožič iz Slovenske karitas. Zbrane sta nagovorila tudi mag. Cveto Uršič, generalni tajnik Slovenske karitas ter mag. Barbara Kobal Tomc, direktorica Inštituta RS za socialno varstvo. Poudarila sta pomen publikacije za slovenski prostor.

Vir: Slovenska karitas