Pogovorni večer
VIDEO: Misijonski pogovorni večer: Vse nas čaka starost!
Radijski misijon | 10.04.2019, 21:48
Ob tem naslovu lahko kdo začuti tudi nelagodje, strah, nekaj, kar radi odrivamo, je med drugim v uvodu v pogovor naglasil Jure sešek, ki je vodil nocojšnji pogovor. "Občutja so različna. Veš da to pride in je potrebno sprejeti. Najboljše pa je to sprejemati iz dneva v dan, ker je "dnevu dovolj njegova lastna teža!"," pa je menila gospa Nada in omenila izkušnjo slovesa mame, ki jo je zaznamovala in ji dala misliti.
"Tudi jaz bom enkrat ostarela. Kako lepo bo, če bom imela ob sebi nekoga, ki bo poskrbela zame. Ko ostariš in če še zboliš je največ vredno, da imaš ob sebi ljudi, ki te spremljajo, ti služijo. Vse nas čaka starost!"
V četrtem misijonskem pogovornem večeru so bili naši gostje: Mirko Simončič, salezijanski duhovnik, župnik na Rakovniku, Tea Žnidar, dejavna v župniji Mengeš, prostovoljka pri romanjih invalidov v Lurd, Katja Gabršek, prostovoljka pri programu „Biseri“ Slovenske Karitas in Nada Hribar, babica v ljubljanski porodnišnici.
Ata, kje ste bili?
Na povedano se je odzvala poslušalka Sonja in povedala svojo izkušnjo, ko se je poslavljal njen tast. Čeprav je bil v bolnišnici, so lahko bili ob njem in poskrbeli za vse njegove potrebe. Posebej se ji je vtisnil v spomin dogodek, ki se je zgodil dan pred smrtjo: "Zadnji dan mi je povdal, da me ima rad, se zahvalil za vse, kar sem dobrega naredila zanj in me prosil, da poskrbim tudi za njegovega sina, mojega moža. Potem je za nekaj trenutkov zaprl oče, in ko jih je spet odprl, sem ga vprašala: "Ata, kje ste bili?" Je rekel: "Veš tam je taka lepa svetloba, svetlo, tako lepe rožice..."
Sonja je preprričana, da so taki trenutki, ki jih doživiš ob slovesu, sicer zelo boleči a tudi lepi in predvsem nosijo sporočilo za naše življenje. Prepričana je tudi, da se preko molitve lahko pogovarjamo in smo povezani s pokojnimi.
In kako jo vse to nagovarja: "Vse je v božjih rokah, ne bojim se bolezni, sprejemam jo... In če me jutri pokliče?... Glejte tako je...."
Ena od poslušalk, ki je poklicala v oddajo, je obžalovala, da je zamudila zadnje trenutke, ko se je bližnja oseba poslavljala in ji ni posvetila dovolj pozornosti. »To je zdaj huda bolečina, ki se ne da opisati...« Njen nasvet: » V takih trenutkih vse izpustiti iz rok in se posvetiti človeku, ki se poslavlja.
Mirko Simončič, salezijanski duhovnik, meni, da je dobro tudi take slučaje prepustiti Gospodu, oziroma Boga poklicati v tako situacijo. "Prav je, da Boga pokličemo zraven. Oče, ki nas vse ljubi in nas sprejema ima milosti za vsakega, ki bi rad to nadomestil. Pogovorite se z Bogom in ga nagovorite po tej poti."
Nada pa je svetovala: "Predvsem bi rekla, naj se ne obsoja, ker nikoli ne vemo, kako bomo v danem trenutku odreagirali. Nekaterim je dano in zmorejo sprejeti zelo težke stvari. Tudi izgubo najbližjih. Izguba staršev in izguba lastnih otrok sta najtežji izgubi. Ampak, če pride do take situacije svetujem, da če le zmorejo, naj bodo z njimi, naj jih spremljajo. To je nekaj čudovitega. Čeprav gre za zelo težko situacijo, je nekaj čudovitega, kar te spremlja naprej v tvoje življenje, začneš se zavedati, da je vse minljivo."
Tabu smrti in slovesa
Dokler smo mladi, smo nagnjeni k temu, da se za starost ne zmenimo, kot da bi šlo za bolezen, ki mora ostati na varni razdalji. Ko pa se postaramo, še posebej če smo revni, bolni, osamljeni, izkusimo vrzeli družbe, ki se osredotoča na učinkovitost, in ki posledično spregleda starejše. Starejši ljudje pa so bogastvo, ne moremo jih prezreti.
Katja Gabršek je meni: "Mladi se oddaljimo od te tematike, ker o tem ne razmišljamo, preveva nas sistem vsakodnevnih nalog in obveznosti, v katere smo vpeti, to na eni strani daje neke vrste uteho, na drugi strani pa tudi prekletstvo, ker se prepozno zavemo, kar je v življenju res pomembno.
Že od nekdaj je znana želja po večni mladosti, danes bi lahko rekli, da gre skoraj za kult „Forever young!“. Salezjanec Mirko Simončič odgovarja, da sicer lahko tudi na tem področju pride do opretiravanja, ljudje pa smo v svojem bistvu tako naravnani in to je nekaj dobrega in pozitivnega, da v mladih letih razmišljamo, kaj bomo storili, naredili, dosegli in se zato trudimo.
Normalno je, da mladi največ mislijo na življenje, da v podzaveti tli ta želja, čimdalj živeti. V tem pogledu moramo biti odgovorni in poskrbeti za svoje zdravje in zdravje ljudi ob nas."
