p. Primož Jakop
P. Primož Jakop: V Bogu je in vedno bo nekaj najstniškega
Radijski misijon Rok Mihevc
Je bil Bog kdaj najstnik? Ko sem to vprašanje postavil 10-letni družinski prijateljici, ki dobro pozna Jezusa, me je opozorila, da če govorim o njem, zagotovo ne smem reči, da je bil tipičen najstnik, ker za njega vemo, da je bil brez greha.
Njeno opozorilo me je pripravilo do tega, da sem si vprašanje postavil drugače. Ali so najstniki podobni Bogu? Ali najstniki kdaj še posebej dosegajo vidike božje podobe, v katere verjamemo in po katerih smo ustvarjeni vsi ljudje? Po tem razmišljanju sem našel tri vidike, ki se mi zdijo pomembni. Verjetno jih je še več, a za danes je dobro, da ostanemo pri treh.
1. Najstnik je najprej upornik
To je verjetno najbolj izrazita lastnost najstnika, da se upira navadam, da je upornik proti ustaljenim praksam, strukturam, sistemu in pod vprašaj postavlja naše ustaljene odločitve in načine ravnanja. Odrasli vemo, da je sistem potreben in da brez strukture sčasoma izgubi svoj namen in smisel, da bi služil človeku in mu pomagal. Sistem lahko postane sam sebi namen in izgubi iz svojega žarišča človeka in njegovo dobrobit. V tem smislu so najstniki zelo podobni Bogu. Bog vedno znova skozi zgodovino odrešenja opozarja najprej izraelsko ljudstvo, da je bolj kot struktura, pravila in zapovedi, potreben duh, ki jih pomaga razlagati in nam jih tudi na primeren način uporabljati. Da sistem nikoli ni sam sebi namen, ampak je namenjen, da bi pomagal človeku do polnega življenja, ki nam ga je namenil Bog.
2. Najstnik ne želi stvari na pol
...ampak želi vse ali nič, ne sprejema kompromisov. Odrasli se navadimo, da je kdaj pa kdaj treba popustiti, se umakniti, da se kdaj ne splača vztrajati, da je kdaj lažje zaradi ljubega miru, se požreti, umakniti ali pustiti na pol. Jezus nam v 5. poglavju Matejevega evangelija da jasno vedeti, ko nas uči govoriti, da je naš »da« »da« in naš »ne« »ne«. Da ne želi, da ravnamo na pol ali da smo neodločni, da hodimo po sredini, med dobrim in slabim. V tretjem poglavju Razodetja beremo, nisi ne vroč, ne mrzel in to zveni kot očitek, »če boš mlačen sem na tem, da te izpljunem«.
3. Najstnik verjame, da zmore vse
Da za njegove zmožnosti in sanje ni ovir in preprek. Odrasli pa imamo izkušnjo, da se vedno vsega ne da, da nas kdaj naše moči pustijo na cedilu, da je kdaj potrebno sprejeti zlo, ki obstaja, našo lastno grešnost, krhkost. Bog pa je podoben najstniku, ker ne samo, da verjame, da zmore vse, ampak ve, da zmore vse. Bog je vsemogočen in tudi nas vabi, da mu zaupamo, da v našem življenju z njegovo pomočjo naredi vse. Tudi Jezus ponovi, da to, kar je pri človeku nemogoče, je pri Bogu mogoče.
Celo tam, kjer si je Bog postavil mejo, namreč pri človekovi svobodi, je Bog vsemogočen. V tem, da brezpogojno veruje v nas, da mu bomo prisluhnili, se obrnili proti njemu, da ne bomo nikoli nehali hoditi proti njemu, da se bomo pri vsakem padcu pobrali, spominjajoč se žrtve njegovega sina, da bomo hodili v svobodi, da nas nič ne bo potrlo.
Lahko bi rekli, da je Bog v tem smislu naiven. Moja prijateljica me je opozorila, da se to ne sliši dobro, zato bi rekel, da je Bog idealist. Da ima visoke ideale, ideale, ki se nam zdijo nemogoči in nedosegljivi. Vendar nas vabi, da z njim tudi mi iščemo in hodimo proti tem idealom, se zanje trudimo v veri, da nam jih je moč doseči.
Je bil Bog torej kdaj najstnik?
Če vzamemo v obzir te tri vidike, smemo reči ne samo, da je Bog bil najstnik, ampak, da je v Bogu vedno nekaj najstniškega.
