Kakovost in uporabnost

Slovenci po svetu 17. 04. 2019, 13:16 Matjaž Merljak

Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu. To kaže na to, da se je uveljavil kot način za spodbujanje razvijanja tematike. Dognanja bodo Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS) in drugim, ki se ukvarjajo s tem področjem, koristila pri oblikovanju smernic in delovanju.

Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani je bila v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva.

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, tokrat je bila razglasitev prvič v dvorani drugega doma parlamenta, je dejal, da je to viden in konkreten primer sodelovanja med državnim svetom in USZS: "Slovenski prostor se zgodovinsko sooča s problemom izseljevanja in je bil v preteklosti med izrazitejšimi izseljenskimi območji. Proces se v sodobnosti žal nadaljuje, zato je spodbujanja natečajev kot je ta pomemben za spodbujanja etnične identitete slovenskih izseljencev vseh generacij oz. njenih potomcev. Slovenija je dolžna izseljencem pomagati pri ohranjanju etnične identitete, povezovanje v slovenske skupnosti, vzpostavljanju vezi z matično domovino oz. domovino njenih prednikov, ohranjanju in razvijanju teh vezi tudi pri vprašanjih, povezanih z morebitno vrnitvijo oz. priselitvijo nazaj v Slovenijo, na kar vsi upamo. Vse možnosti se niso izkoriščene v zadostni meri, so pred vedno novimi izzivi. Novo možnosti zaradi digitalizacije in lažje premagovanje ovir, ki so jih včasih predstavljale geografske, tehnološke, administrativne in druge omejitve, so nove možnosti za sodelovanje, ki izseljence približuje domovini, domovino pa izseljencem."

Minister Česnik je dejal, da je tematika slovenstva zelo široka in nagrajenci so se aktivno poglobili v različne teme, ki jih je ocenila strokovna komisija. Izdelki pa so v pomoč tudi USZS pri delu. "Jezik ni toliko pomemben, kot je vsebina, ki dviga zavest dežel, kjer ljudje živijo, o Slovencih kot enem narodu. Skrbeti je treba za jezik, ker če ga izgubimo, izgubimo avtohtonost."

Dr. Jernej Zupančič, predsednik strokovne komisije (iz nje sta nastali podkomisiji za zamejstvo in za izseljenstvo) je dejal, da je bilo deset kriterijev ocenjevanja, največ je štela splošna kakovost, sledila je uporabnost dela. Jezikovna podoba del kaže na svetovljanski značaj del, opazili so tudi razlike v pristopih glede na šole, kjer so kandidati pripravljali svoja dela. "Do kakovosti vodi zavzeto delo in talent. Pomembno je biti garač, a treba je tudi odkriti poti," je še dejal.

Za področje izseljenstva prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini.

Za področje zamejstva je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini.

Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.

Več boste slišali v oddaji Slovencem po svetu in domovini 5. maja 2019.