Karitas državo poziva k ohranitvi dodatka za delovno aktivnost
Sociala Petra Stopar
Že nekaj časa je znana namera ministrstva za delo, da ukine enega od socialnovarstvenih prejemkov, in sicer dodatek za delovno aktivnost. S tem naj bi želelo zmanjšati tveganje neaktivnosti pri brezposelnih upravičencih do denarne socialne pomoči. A vse več je pozivov k ohranitvi dodatka. Kaj ta prejemek pomeni dolgotrajno brezposelnim prostovoljcem, so pred časom opisali na Škofijski karitas Celje.
Dodatek za delovno aktivnost obstaja od leta 2012 zaradi gospodarske krize in takrat nizke socialne pomoči, ki je znašala 230 evrov. Med drugim ga prejemajo tisti, ki so sklenili pisni dogovor o prostovoljskem delu, kar velja za mnoge prostovoljce Karitas. Po lanskoletnem dvigu minimalne plače pa želi ministrstvo za delo dodatek ukiniti.
Skrbi zaradi tega je Karitas izrazila že pred časom, zdaj pa se je na državo obrnila še Škofijska karitas Celje, ki se je pred petimi leti posebej specializirala za Program socialnega vključevanja ranljivih skupin v prostovoljstvo. Z njim si zelo prizadeva za pomoč dolgotrajno brezposelnim in osebam s težavami več vrst, kar je ravno tisti del populacije, ki po oceni Karitas najbolj potrebuje motivacijo za ohranjanje delovne aktivnosti.
»Vstopna motivacija je tudi dodatek za delovno aktivnost za marsikoga, zato nam je žal, da se ta motivacija ukinja, kot je zdaj predlagano v novi zakonodaji. Marsikdo s tem izgublja upanje in si zapravlja pogum in priložnost, da bi stopil k nam. Namreč, samo s tistim, ki pride, lahko ustvarjamo pogoje za delo,« je na nedavni novinarski konferenci na Slovenski Karitas pojasnila strokovna delavka ŠK Celje Saraja Špec.
V Karitas se sicer zavedajo možnih zlorab dodatkov za delovno aktivnost, zato predlagajo tudi nabor ukrepov za izboljšanje področja. Kot še poudarjajo, je njihov program v Vrbju pri Žalcu namenjen širjenju socialne mreže in krepitvi delovnih spretnosti: »Ko pride na nek termin za sedem ur delati petnajst prostovoljcev, se z njimi ne ukvarja samo ena oseba, pač pa se razdelimo. Tam smo mentorji in skupaj z njimi delamo. To je tisto, kar gradi odnose,« ki so vstopna točka za naprej.
V ŠK Celje so ponosni, da je več kot 20 osebam preko programa socialnega vključevanja uspelo dobiti tudi redno zaposlitev in se, vsaj za nekaj časa, vrniti na trg dela.
