Matjaž Merljak
Matej Kržišnik
Rok Mihevc

Karitas državo poziva k ohranitvi dodatka za delovno aktivnost

19.04.2019, 07:00 Petra Stopar

Že nekaj časa je znana namera ministrstva za delo, da ukine enega od socialnovarstvenih prejemkov, in sicer dodatek za delovno aktivnost. S tem naj bi želelo zmanjšati tveganje neaktivnosti pri brezposelnih upravičencih do denarne socialne pomoči. A vse več je pozivov k ohranitvi dodatka. Kaj ta prejemek pomeni dolgotrajno brezposelnim prostovoljcem, so pred časom opisali na Škofijski karitas Celje.

Dodatek za delovno aktivnost obstaja od leta 2012 zaradi gospodarske krize in takrat nizke socialne pomoči, ki je znašala 230 evrov. Med drugim ga prejemajo tisti, ki so sklenili pisni dogovor o prostovoljskem delu, kar velja za mnoge prostovoljce Karitas. Po lanskoletnem dvigu minimalne plače pa želi ministrstvo za delo dodatek ukiniti.

Skrbi zaradi tega je Karitas izrazila že pred časom, zdaj pa se je na državo obrnila še Škofijska karitas Celje, ki se je pred petimi leti posebej specializirala za Program socialnega vključevanja ranljivih skupin v prostovoljstvo. Z njim si zelo prizadeva za pomoč dolgotrajno brezposelnim in osebam s težavami več vrst, kar je ravno tisti del populacije, ki po oceni Karitas najbolj potrebuje motivacijo za ohranjanje delovne aktivnosti.

»Vstopna motivacija je tudi dodatek za delovno aktivnost za marsikoga, zato nam je žal, da se ta motivacija ukinja, kot je zdaj predlagano v novi zakonodaji. Marsikdo s tem izgublja upanje in si zapravlja pogum in priložnost, da bi stopil k nam. Namreč, samo s tistim, ki pride, lahko ustvarjamo pogoje za delo,« je na nedavni novinarski konferenci na Slovenski Karitas pojasnila strokovna delavka ŠK Celje Saraja Špec.

V Karitas se sicer zavedajo možnih zlorab dodatkov za delovno aktivnost, zato predlagajo tudi nabor ukrepov za izboljšanje področja. Kot še poudarjajo, je njihov program v Vrbju pri Žalcu namenjen širjenju socialne mreže in krepitvi delovnih spretnosti: »Ko pride na nek termin za sedem ur delati petnajst prostovoljcev, se z njimi ne ukvarja samo ena oseba, pač pa se razdelimo. Tam smo mentorji in skupaj z njimi delamo. To je tisto, kar gradi odnose,« ki so vstopna točka za naprej.

V ŠK Celje so ponosni, da je več kot 20 osebam preko programa socialnega vključevanja uspelo dobiti tudi redno zaposlitev in se, vsaj za nekaj časa, vrniti na trg dela.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Sociala

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Novi celjski škof bo dr. Makismiljan Matjaž (photo: p. Ivan Rampre) Novi celjski škof bo dr. Makismiljan Matjaž (photo: p. Ivan Rampre)

Novi celjski škof bo dr. Maksimilijan Matjaž

Papež Frančišek je za celjskega škofa imenoval dr. Maksimilijana Matjaža, duhovnika mariborske nadškofije metropolije, ki je bil do sedaj profesor Svetega pisma na Teološki fakulteti v ...

Papež Frančišek na zgodovinskem obisku v Iraku (photo: Vatican Media) Papež Frančišek na zgodovinskem obisku v Iraku (photo: Vatican Media)

"Vsi smo Iračani – nočemo več delitev!"

Planota Ur, ki je videla rojstvo očaka Abrahama, je bila danes priča srečanja voditeljev različnih verstev. Ne orožje, ampak hrano za vse, je bilo sporočilo papeža Frančiška. Mir po njegovih ...

p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček) p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček)

Kakšni so obeti za praznovanje velike noči?

Kot kaže nam gre v epidemiji počasi, počasi na bolje. Kako bo to vplivalo na večje odprtje cerkva in tudi praznovanje velike noči, smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, govorili s p. ...

Duhovnik Martin Golob v studiu Radia Ognjišče (photo: Rok Mihevc) Duhovnik Martin Golob v studiu Radia Ognjišče (photo: Rok Mihevc)

"Ljubezen vedno pozablja nase"

»Prepričan sem, da bosta letošnji post in velika noč kljub epidemiji zelo lepa, saj je to odvisno od posameznika, kako zares bo vzel to ponujeno priložnost s strani Cerkve, da vzame ta sveti čas ...