Ko lahko dvanajstletnik odloča o svoji smrti...

Slovenija | 04.05.2019, 07:20 Marjana Debevec

V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Ob tem pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša.

V Evropi je evtanazijo leta 2001 prva uzakonila Nizozemska. V prvem letu je bilo 400 primerov evtanazije, sedaj jih je med 6 in 7 tisoč, je na nedavni okrogli mizi v Krškem povedal moralni teolog dr. Roman Globokar. »Še bolj zastrašujoč pa je podatek, da so na začetku evtanazijo izvajali izključno nad bolniki, ki so bili onkološki bolniki v zadnjem stadiju bolezni, potem pa se začne evtanazija izvajati tudi za razne vrste psiholoških bolezni, za depresijo, za demenco in tudi za druge bolezni. Gre pravzaprav za izpolnjevanje želja bolnikov, ki si želijo umreti.«

Ljudje lahko v teh državah, kjer je evtanazija uzakonjena, vnaprej napišejo željo, kaj naj se z njimi zgodi če pride do hude bolezni. Dr. Globokar je navedel primer gospoda iz Belgije, ki je zapisal, da želi evtanazijo v primeru težke demence. »Potem je pa ta gospod prišel do tega stadija demence in v tistem stanju kot je bil, si ni želel več evtanazije. Sedaj imajo v Belgiji velike razprave o tem, kaj narediti v takšnem primeru.« Sploh če sorodniki zahtevajo evtanazijo, češ da bolnik ni več isti človek kot je bil takrat, ko je vanjo privolil.

Ko namreč začnemo postavljati mejo življenju, se odpirajo številne dileme. Belgija ima celo zakon, da lahko o svoji smrti odločajo dvanajstletni otroci. »Lahko si predstavljamo, kako je v takšnih letih včasih težko sprejeti sebe in recimo v tem primeru svojo bolezen in kako lahko potem že najstniki odločajo, ali želijo še živeti, ali ne več,« še pravi dr. Roman Globokar. Vse to so vprašanja, ki jih zagovorniki evtanazije ne izpostavljajo in o katerih bo treba v prihodnosti poglobljeno spregovoriti.