Kanalska dolina pod udarom

29.03.2019, 11:41 Matjaž Merljak

Posredujemo zapis iz petnajstdnevnika Dom o aktualnem stanju v Kanalski dolini. Rojaki so po smrti priljubljenega župnika Gariupa zaskrbeljeni glede ohranjanja slovenstva. Pričakujejo odziv slovenske skupnosti v Italiji.

Zaskrbljujoči znaki za slovenski jezik in kulturo se v zadnjih tednih pojavljajo v Kanalski dolini. Po nedavni smrti dolgoletnega ukovskega župnika Maria Gariupa verniki opažajo, da pri upravitelju župnije ni prave skrbi do domačega jezika in tesno zasidranih verskih običajev. Prav nasprotno. Vse več je poskusov, da bi čim prej razveljavili napore pokojnega župnika, da bi bila krščanska vera ukoreninjena v krajevno slovensko identiteto. Res je, da je prisoten mladi slovenski pater, a platno in škarje pri vodenju župnije imajo drugi.

Tudi v sosednjih Žabnicah je poltretje leto po smrti msgr. Dionisija Mateuciga bogoslužje v vaški cerkvi še naprej delno dvojezično na pobudo samih vernikov. Ljudje sploh ne razumejo, zakaj mašuje duhovnik pomočnik, ki ne zna slovenščine, ko bi lahko v Žabnicah obrede vodil pater, ki skrbi za Ukve, ali slovenski sobrat, ki je odgovoren za Višarje, medtem ko bi drugi duhovnik lahko maševal v vaseh trbiškega »pastoralnega sodelovanja«, kjer se ne moli po slovensko.

Ob veliki noči se v Kanalski dolini odvijajo stare verske navade. Tudi letos se mnogo vernikov boji, da bi se po smrti msgr. Mateuciga, g. Morandinija in g. Gariupa njihovo nemoteno odvijanje prekinilo.

Na šolskem področju iz birokratskih zapletov še ni bil izplačan prispevek 80.000 evrov, ki ga je Dežela Furlanija Julijska krajina namenila za nadaljevanje poskusnega večjezičnega pouka v Ukvah in njegovo širitev v Žabnice in na Trbiž. Medtem nekateri krogi in ljudje, ki pravzaprav v Kanalski dolini nimajo ugleda in podpore med prebivalstvom (za domačine so milo rečeno nesprejemljivi!), s svojimi pobudami in izjavami tvegajo izjalovitev naporov občinskih uprav in nekaterih slovenskih organizacij, ki so z vztrajnim prizadevanjem omogočili nadaljevanje slovenskega pouka vsaj v vrtcih in primarnih šolah ter dosegli, da se slovenščine učijo prav vsi otroci od tretjega do enajstega leta starosti.

Poleg tega buri duhove tudi projekt, da bi Svete Višarje postale etapni cilj kolesarske dirke Giro d’Italia in v ta namen zgradili asfaltirano cesto do Slovencem tako priljubljenega svetišča, ki bi pa z množičnem turističnem navalom tvegalo izgubo svojega značilnega čara kot kraj miru in duhovnosti.

Slovenstvo v Kanalski dolini je torej pod udarom. Potrebno je, da se tega celotna slovenska skupnost v Italiji zaveda in se primerno odzove.