V svetovni dan molitve vključeni tudi rojaki

Slovenci po svetu | 11.03.2019, 11:07 Matjaž Merljak

Prvi petek v marcu so po vsem svetu molili za Slovenijo, to je bila namreč država gostiteljica Svetovnega molitvenega dneva SDM, ki ga pripravlja žensko laično in ekumensko gibanje. V več državah so k sodelovanju povabili tamkaj živeče Slovence - tako je bilo na Švedskem, v Belgiji in na Nizozemskem ter v Quuenslandu v Avstraliji.

Že dobrih 100 let deluje žensko ekumensko molitveno srečanje, poimenovano »Svetovni molitveni dan«. Gre za žensko laično in ekumensko gibanje, ki se je začelo v Ameriki in Kanadi in se je do danes razširilo na več kot 120 držav z vsega sveta. Molitveno srečanje poteka vsako leto prvi petek v mesecu marcu, letos je bil to petek, 1. marec 2019. V Sloveniji obstaja odbor Svetovnega molitvenega dne, v katerem so Slovenke različnih veroizpovedi. Letos so one pripravile molitveno srečanje, ki je bilo prvič v zgodovini tega gibanja namenjeno Sloveniji.

Slovenski župnik na Švedskem Zvone Podvinski nam je sporočil: Svetovni molitveni dan v Göteborgu na Švedskem na prvi petek v mesecu marcu leta 2019 je bil še posebej, dvakrat slovenski. Rojakinje in rojaki iz Göteborga so se v lepem številu udeležili ekumenskega bogoslužja v Rambergskyrka, pri katerem so sodelovale švedske žene in med njimi je bil tudi moški predstavnik.

Bogoslužje, ki so ga letos pripravile slovenske žene, smo končali z agape in to posebno slovensko: slovenska narodna noša v cerkvi in v dvorani, slovenska potica, slovenski krofi, slovenski keksi, celo slovenski kruh iz Köpinga. V dvorani pa so vsi navzoči imeli priložnost videti fotografije, ki so pripovedovale o slovenskih krajevnih lepotah, značilnostih, noši, hrani, o skupini žena, ki se zbirajo k molitvi ter o Slovenki, ki je za to priložnost naredila plakat, ki je z njim tako postala svetovno znana, saj je molitev potekala kar v 180 državah po svetu. Na koncu predvajanja motivov iz Slovenije pa je zadonela tudi slovenska pesem: Kolkor kapljic, tolko let, Bog vam daj na svet živet. Živijo, oj živijo, oj živijo nas Bog.

Bogu hvala vsem sodelujočim in cerkvi, ki nas je gostila! Hvala pa tudi Lilijani Berg in Dani Stražar, ki sta oblikovali bogoslužje in srečanje v Uppsali. Naj molitev tako poveže ves svet za boljšo prihodnost, za večje medsebojno razumevanje, za mir, za medsebojno pomoč.

Dogajanje v Bruslju in drugje v Beleluksu je za oddajo Slovencem po svetu in domovini opisal slovenski župnik dr. Zvone Štrubelj

Sam sem v Bruslju sodeloval pri molitvi v anglikanski cerkvi Sv. Trojice /Holy Trinity Church/ v petek, 1. marca dopoldne. Zvečer ob 19. uri sem bil navzoč pri ekumenskem molitvenem srečanju v protestantski cerkvi Emavs, kjer se zbirajo evangeličanski nemško govoreči verniki. Povabili so me, da sem za uvod v molitveno srečanje predstavil Slovenijo. V molitvi se je v teku 24. ur za roko prijelo veliko vernic in vernikov različnih krščanskih veroizpovedi. To je bil topel objem solidarnosti, ki so jo zmožne le žene. Pridite, vse je pripravljeno, je bilo geslo molitvenega dne. V osrčju bogoslužja je bila prilika o veliki gostiji iz Lukovega evangelija /Lk 14,15-24/. Ob bogato obloženi mizi gostitelja /Boga/ je dovolj prostora za vse. Na mesto tistih, ki so bili povabljeni na gostijo, pa se nizo odzvali, so prišli revni in bolni iz vseh križišč sveta. Globoka duhovna tema, ki je tudi socialna. Nabirka pri vseh bogoslužjih je bila namenjena otrokom in ženam iz Slovenije.

Kako močno povezuje molitev, sem ta dan globoko začutil. Na Nizozemskem, v Haagu in v Leidnu so pri bogoslužju sodelovale sodelavke Slovenskega pastoralnega centra. Za Slovenijo so molili v 500 cerkva na Nizozemskem. V Parizu so pri bogoslužju ob 16. uri zbranim posredovali moje uvodno razmišljanje. V Hamburgu je skupaj z drugimi molila slovenska družina.

Metka Dijkstra Murko pa je zapisala: »V Haagu smo se v petek, 1. marca, pozdravili z ‘Dober večer’ in se je v Lukaskerk glasil ‘Oče naš’ v slovenščini. Slovenke Mojca, Romana in Metka smo tudi po molitveni uri zelo zainteresiranim udeležencem pripovedovale o življenju v Sloveniji: o vsakodnevnih težavah, s katerimi se srečujejo številne Slovenke, pa tudi o njihovem, občudovanja vrednem, pogumu in trdoživosti. Nabirka pri bogoslužju je bila namenjema centru ASPI za otroke z Aspergerjevim sindromom, materinskemu domu Karitas in projektu za Rome v Pušči. Poleg materialne je predvsem ta molitvena podpora znak tople solidarnosti, ki jo Nizozemke čutijo z vrstnicami v Sloveniji. Katerih življenje in deželo sedaj poznajo malo bolje in ki jim bodo še dolgo ostala v spominu in v njihovi molitvi.«

V nedeljo, 3. marca smo v Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju pri maši ob 18. uri podoživeli svetovni molitveni dan za Slovenijo. Goreče smo molili, med evharističnim slavjem pa prebrali tudi nekaj prošenj, ki so jih izoblikovali člani anglikanske in evangeličanske skupnosti v Bruslju. Zapis končujem s slovensko prošnjo, ki jo je prebrala gospa Tatjana Schauer v cerkvi Emavs. "Bog, hvaležni smo ti za Slovenke in Slovence, ki so v svoji zgodovini premagali veliko težav in pri tem ohranili svojo samostojnost. Prosimo te, da bi bili Slovenci odprti za druge ter da bi bili pripravljeni sprejeti ljudi, ki so v stiski."

O svetovnem molitvenem dnevu v Quuenslandu v Avstraliji, obisk p. Darka Žnidaršiča in slovenskega veleposlanika Jurija Riflja pa nam je več povedal Mirko Cuderman:

Iz Queenslanda vam Vam lahko poročam o živahnem vikendu, ki smo ga doživeli v začetku tega meseca. Najprej je bil pri nas na sporedu Svetovni dan molitve, kjer je bila Slovenija letos izbrana v ospredje molitvenega programa, v katerem je vsako leto izbrana druga država. Svetovni dan molitve organizira in pripravi ekumensko gibanje raznih krščanskih cerkva, v katerem je vključena tudi Katoliška cerkev. Tisti rojaki, ki smo vključeni in sodelujemo v avstralskih župnijah, smo bili že prej pravočasno obveščeni o pripravah na ta dan. Samo pri nas v Queenslandu se je molilo za Slovenijo v več kot sto cerkvah, raznih krščanskih dominacij. Avstralski verniki so zelo odprti in prijazni do drugih narodnih skupin in krščanskih ver, posebno še sedaj, ko je krščanstvo čedalje bolj odrinjeno v ozadje in posvetnost prevladuje v vsakdanjem življenju.

V naši Stanley River župniji sem bil naprošen, da naj predstavim Slovenijo v dveh mestih v Kilcoyu in Woodfordu. Obe cerkvi sta protestanski. Tukaj je ekumenizem lepo sprejet in se vsakoletna medsebojna srečanja se menjavajo v drugih cerkvah in zato se tudi ljudje med seboj lažje spoznavajo. Lansko molitveno srečanje je bilo v katoliški cerkvi St. Marys. Ženske, ki so pripravljale letošnji program, so me že vnaprej prosile, naj jim posredujem kakšne bolj preproste slovenske kuhinjske recepte za čajanko, ki je tukaj vedno po skupni molitvi. V mojem govoru sem najprej izrazil moje veselje, da je do tega srečanja sploh prišlo, da smo kristjani skupaj in molimo skupaj. Moje drugo veselje je bilo v dejstvu, da molimo za Slovenijo - mojo rodno domovino. Razložil sem jim kratko zgodovino Slovenije, njeno lego in njene uspehe. Poudaril sem pomen molitve za slovenski narod: uspešni referendum o zakonu moža in žene – družine in dobro organizirano cerkveno življenje po slovenskih župnijah, kar sem sam videl ob nedavnem obisku v Sloveniji. Vzel sem s seboj revijo OGNJIŠČE in jim pokazal ter razložil bogato vsebino te revije, namenjeno mladi generaciji, saj takšne publikacije za mladino v angleščini tukaj sploh ne poznajo. Dodal sem, da Slovenija kljub temu potrebuje molitve, morda sedaj bolj kot kdajkoli prej, saj odkar je Slovenija postala samostojna in se rešila komunizma, je podvržena novi nevarnosti, ki jo je prinesla lažna liberalna svoboda, ki grozi moralni rasti mlade države.

Po končanem sporedu so nas postregli z veliko trobarvno slovensko torto. V našem kraju sva midva z Anico edina Slovenca, Anica spekla za vse slovensko orehovo potico, ki je bila zelo lepo sprejeta.

V vsakem kraju je bilo drugače. Povezan sem bil z nekaterimi, ki so bili tesno povezani organizacijo World day of prayer – Svetovni dan molitve. Letošnje svetopisemsko geslo ’Pridite, vse je pripravljeno’ je bilo vabilo za vse. Naša slovenska častna konzularka Nevenka Clarke je imela predstavo v govoru in slikah v štirih cerkvah, kjer so vodili molitveni program iz pripravljene knjižice. Danijela Jones je vodila osrednjo slovesnost v brisbanski St. Pauls katedrali. Elizabeta Camay, čeprav po rodu Albanka, je živela v samostanu v Sloveniji, predno so jih komunisti razpustili, je zastopala Slovenijo v Richlandu, Jožica Gerden je bila v Milduri tesno povezana s tamkajšnjimi pripravami v govoru slikah in z slovensko kuhinjo. V njenem govoru je poudarila in razložila zgodovino Slovencev še iz časa naših prednikov Venetov do danes. Cilka Žagar je v Lightning Ridgeu posvetila svoj govor ženskam v Sloveniji, ki prenašajo vsakovrstne travme in težave. V Melbournu so Anica Markič, Magda Pišotek in Draga Gelt predstavile Slovenijo. Bili so še drugi, za katere ne vem. Marsikje Slovencev v tistih krajih ni bilo in so drugi molili za našo domovino. Drugo leto je na vrsti država Zimbabve. Draga Gelt je obljubila, da bo pripravila posebno internetno stran o tem pomembnem dnevu. Bog daj da bi molitev obrodila bogate sadove!

Naslednjo nedeljo je bilo posebno živahno v društvu Planinka. Imeli smo obiske. Na brisbanskem letališču sem najprej pričakal patra Darkota, ki je prišel iz tisoč kilometrov oddaljenega Sydneya. V društveni dvorani smo skupaj najprej pripravili oltar in vse, kar je potrebno za pripravo svete maše. Pater Darko nam je tokrat prečital pastirsko pismo slovenskih škofov. Pri maši se po navadi vedno spomnimo pokojnih rojakov, ki so nas v zadnjem času zapustili. Deležni smo bili lepega petja, saj je bil med nami naš znani rojak Jože Čeh, ki je po raznih zdravniških posegih prišel, da nam je svojim lepim glasom skupno s patrom Darkotom poživil mašno daritev. Po maši imamo vedno skupno kosilo, ki so nam ga tokrat postregle Miriam Klemen in Vlasta Borčul. Pater Darko nam je obljubil, da nas obišče, če ne prej pa zagotovo ob 10. obletnici slovenske kapelice Marije Pomagaj v Marijini Dolini.

V času skupnega kosila smo dobili še en obisk - iz Canberre, ko nas je prvič obiskal slovenski ambasador g. Jurij Rifelj. Gospod Jurij je zelo prijazen in je s svojo prisotnostjo osvojil vse prisotne. Obljubil je, da njegov obisk ni prvi in zadnji in nas bo še večkrat obiskal. Iz letališča ga je pripeljala ga. Nevenka Clarke, ki je naša častna konzularka. Vesna Lahovec nam je za to priliko preskrbela dobro zvočno spremljavo, kjer nam je ob glasbi mlada Maja Salamon pela lepe domače pesmi. Navzočih nas je bilo več kot 50. Takšna srečanja ob večji udeležbi so nam vedno prekratka. Veliko si imamo povedati med seboj. Tako obnovimo naše prijateljske vezi, saj se z leti bolj poredkoma vidimo.