Dr. Boštjan Marko Turk član Evropske akademije znanosti in umetnosti
| 27.03.2019, 11:56
Profesor dr. Boštjan Marko Turk je bil izvoljen za člana Evropske akademije znanosti in umetnosti. Kot je povedal za naš radio, je ta izvolitev potrditev njegovega dosedanjega dela na področju odkrivanja zločinov totalitarnega komunističnega režima in obveza za naprej. Akademija združuje več kot 2000 uglednih znanstvenikov in akademikov iz vse Evrope, med njimi je 32 dobitnikov Nobelove nagrade.
Boštjan Marko Turk, ki je doktoriral na pariški Sorboni, kjer še občasno predava, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je hvaležen senatu akademije. Po njegovih besedah je bila ključna odločitev za potrditev za člana njegovo delo, tudi tisto, ki je doma v Sloveniji nekoliko nepoznano, ker se odvija v tujih jezikih. »Mogoče tudi tisto, za kar sem se zavzemal ves čas, ko sem pisal in analiziral postkomunistično stvarnost v Sloveniji, ko sem pisal o tranziciji, ko sem o tem izdajal knjige, katerih pokrovitelj je bil ljubeznivo Stéphane Courtis. Skupaj z njim sem tudi objavil nekaj temeljnih člankov v reviji Communisme. Čast mi je bilo in mi je z njim sodelovati. Sicer sem vprašanja slovenske nedokončane preteklosti odpiral v različnih forumih, v različnih jezikih, od slovenščine, preko hrvaščine, do francoščine in angleščine,« je povedal Turk.
Turk je spomnil, da so to akademijo ustanovili ob prelomu oziroma po padcu berlinskega zidu ljudje, ki so bili izredno pomembni. »Naj tukaj najprej omenim dunajskega kardinala Franza Königa, ki je bil ustanovitelj. V Gospodu je zaspal star 98 let. Rojen je bil leta 1905, umrl pa v drugi polovici leta 2003. Bil je eden ključnih ljudi, ki je bil specialist za komunizem oziroma je odpiral vrata in vzdržal stike s Cerkvami, ki so trpele pod komunizmom. Mogoče njegovo najbolj pomembno delo je leta 1978 bistveno zavzemanje za izvolitev Karla Józefa Wojtyłe, oziroma Janeza Pavla II. za papeža. Bil je vedno odprt proti vzhodu in je imel to senzibiliteto, da je začutil, da bi ta odlična osebnost papeža Janeza Pavla II. svet postavila nazaj na temelje in to se je tudi zgodilo. Ta premislek je še bolj dragocen ob tej moji izvolitvi, ker so to ljudje, ki so res premikali zgodovino,« je povedal.
Poudaril je, da je izvolitev obveza k nadaljnjemu, še bolj intenzivnemu delu ter k še bolj zavzetemu in odgovornemu pričevanju, raziskovanju vsega tega, kar nam je polpretekla zgodovina prinesla. Ta zapuščina po besedah sogovornika zaradi okornosti v naši nesrečni domovini, še ni urejena. »Čaka! In kot je rekel Kristus v evangeliju: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev.« V tem smislu predvsem vidim to izvolitev, kot obvezo za prihodnje delo,« je povedal Turk, ki ga veseli, da je do te izvolitve prišlo v letu, ko Univerza v Ljubljani praznuje 100 let, sam pa 25 let akademskega dela. Kot nam je še povedal, si bo še naprej prizadeval za razkrivanje zločinov komunizma v Sloveniji pred mednarodno javnostjo, saj je Slovenija eno največjih grobišč po drugi svetovni vojni.
Med člani akademije iz Slovenije med drugimi najdemo Franceta Bernika, Damjana Prelovška, Boštjana Žekša, Draga Jančarja, Milčka Komelja, Ludvika Toplaka, Vlada Dimovskega ter škofa Antona Jamnika in nadškofa Alojzija Urana, kardinala Franca Rodeta in duhovnike Janeza Juhanta, Jožeta Kraševca ter Alojzija Slavka Snoja.
