Napovedan dvig upokojitvene starosti na 67 let

Komentarji | 13.03.2019, 15:26 Petra Stopar

Ministrica za delo Ksenija Klampfer je predstavila predloge sprememb na področjih pokojninske zakonodaje. Za zavarovance brez 40 let pokojninske dobe naj bi se upokojitvena starost postopoma dvignila s 65 na 67 let. Postopek dvigovanja bi trajal od leta 2023 do 2034. Poleg tega se bo odstotek za odmero pokojnine v šestih letih za oba spola zvišal na 63 odstotkov, uveden pa bo tudi odmerni odstotek za skrb za otroke v višini 1,25 odstotka.

Po besedah Klampferjeve bodo leta 2025 pokojnine na novo upokojenih z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe v povprečju višje za približno osem odstotkov, saj bo višji odmerni odstotek. Tako bodo višje starostne, vdovske, invalidske in družinske pokojnine ter nadomestila iz invalidskega zavarovanja.

Zavarovanci, ki nimajo dopolnjenih 40 let pokojninske dobe, se po sedaj veljavni zakonodaji lahko upokojijo pri 65. letih, vendar imajo nižje pokojnine. Po predlogu pa bi postopno do leta 2034 zviševali pogoj starosti za tiste, ki nimajo 40 let pokojninske dobe, in sicer za dva meseca na leto vse do starosti 67 let. Ob tem so poudarili, da se za starostno upokojitev pri nižji starosti ohranja pogoj 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

Romana Tomc: Potrebujemo vsebinske spremembe, ne kozmetičnih popravkov

Evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc poudarja, da Slovenija res nujno potrebuje spremembe, ker je sistem nevzdržen, pokojnine pa izjemno nizke, »ampak sistem potrebuje prave, vsebinske spremembe, ne pa samo kozmetičnih popravkov. Dvigovanje samo nekih številk in popravljanje v enem in drugem členu na dolgi rok dela večjo škodo kot korist.«

Kot je spomnila, pobrani prispevki ne zadostujejo za izplačilo pokojnin, saj vsako leto namenimo milijardo evrov za kritje primanjkljaja v pokojninski blagajni. »Po drugi strani so pokojnine izjemno nizke in nedopustno je, da nekdo, ki je 40 let vplačeval v pokojninsko blagajno, s pokojnino ne more pokriti niti stroškov za oskrbo v domu za starejše,« je dodala.

Za izboljšanje pokojninskega sistema bi bilo po njenem mnenju treba najmanj vzpostaviti večjo povezavo med vplačanimi prispevki in pokojninami, spodbuditi lastno varčevanje za starost, popraviti anomalije v delu, ki se nanaša na družinske, invalidske pa tudi poklicne pokojnine, zagotoviti bi morali državno pokojnino in očistiti pokojninsko blagajno vseh izdatkov, ki niso pokojnine in po nepotrebnem bremenijo sistem.

»Tudi to pokojninsko reformo, ki je ustavila padanje pokojnin in je bila narejena nekaj let nazaj, smo jo mi uspeli v enem letu pripraviti, predstaviti in tudi sprejeti. Zaradi tega se je stabilnost sistema za nekaj let podaljšala,« zdaj pa po vseh izračunih prihaja spet čas za nove korenite, postopne in premišljene spremembe.

Ljudmila Novak: Če nekdo zasluži polno pokojnino, jo ima pravico koristiti

Da je »pozitivno, da se je vlada lotila pokojninske reforme,« je v izjavi za naš radio dejala poslanka NSi Ljudmila Novak. O kakovosti predlaganih ukrepov se bomo po njenih besedah še pogovarjali, zato upa, da bo možno tudi kakšno dopolnjevanje. Ob tem je spomnila na stališče NSi, da mora biti najnižja polna pokojnina takšna, da bo nad pragom revščine, »da človek ne bo odvisen od drugih, socialnih pomoči, ampak da bo pokojnina za to zadoščala«.

V NSi se po njenem zavzemajo tudi za to, da bi upokojenci, ki to želijo, tudi ob izpolnitvi pogojev za pokojnino, slednjo v celoti prejemali, hkrati pa bi bili lahko še nekaj časa tudi zaposleni ob polnem plačevanju prispevkov: »Tukaj pa vidim, da sicer so predlogi vlade v tej smeri, da bo dopuščenega nekoliko več dela, torej da bo 50 odstotkov pokojnine izplačane, pa hkrati še tri leta možno delati naprej. Mi pa menimo, da če nekdo zasluži polno pokojnino, jo ima pravico tudi koristiti,« je še povedala.