Marko Juhant: Babice in dedki, ki ljubijo preveč

| 25.02.2019, 06:55 Rok Mihevc

Ob navdušenju nad vnukinjami in vnuki nas zanesejo čustva v odzive in dejanja, ki se zdijo staršem otrok že malo pretirana.

Kaj je tisto, kar zmoti in imajo »tamladi« kar prav, če jim pade v oči? Če nenehno nadzirate igro in življenje z nekimi nasveti, pravili, omejitvami. Pa čeprav to počnete, da bo red, da se otroku ne bo kaj zgodilo, da ne bo naredil škode in podobno. Tako otrok ne more ničesar narediti po svoje, preveriti, poskusiti. Ne pride do lastnih spoznanj.

Ko redno skrbite za dejavnosti, da otroku zapolnite urnik. Sam si ne zna zapolniti časa in zato vi v celoti prevzamete odgovornost, da ubogemu otroku ne bo dolgčas. Čeprav je otrok iskreno priznal prekršek, dobi enak ukrep, kot če bi ga zatajil. Kazen uvajate kot nekaj, kar naj bi rigorozno delovalo samo po sebi, ne upoštevate kategorije milosti in odpuščanja.

Morda otroka nenehno opozarjate, naj pazi nase, naj se izogiba neznanim stvarem, vsem tveganjem. Niti na domačem dvorišču ne sme stopiti v škornjih v lužo, ker bi se lahko zmočil. Otrok ne ve, da je dno stare luže spolzko, ne čuti, da je voda topla ali ledena, in ne ve, ali ga tanek led drži ali ne.

Nenehno zavračanje otrokovih ustvarjalnih pobud, njihovo ocenjevanje in kritiziranje otroka odvrne od ustvarjalnosti. Bodite pozorni na prvi odziv, ko otrok kaj predlaga. Še ko govori, razlaga, v vas že odzvanja »Ne!« ali mogoče »Ja, ampak …«? Ali skušate otroka zaposliti in zapolniti njegovo življenje z velikim številom predmetov, z igračami, s telefonom, televizijo, z računalnikom? Mogoče otroka odvračate od raziskovanja okolice zaradi strahu, da bo povzročil kakšne težave, se poškodoval ali celo umazal.

V veliki ljubezni otroke tudi označujete, jim dajete nalepke s stavki, kot so: »Ti si že velik fant, ti bi moral že vedeti, da se tega ne sme!« ali »Punčke ne govorijo tako grdo!« Primerjanje s slabimi zgledi je še vedno kar pogosta težava: »Točno tak si kot sosedov Tine! A veš, da je že dva tedna v vzgojnem zavodu?« Mogoče otroka preveč zadržujete doma, mogoče mu ves čas z enim očesom sledite in ga nadzorujete. To težavo ima tudi mnogo staršev, ne le starih staršev!

Če imate to težavo, se je lotite sistematično – otroka pošiljajte zdaj po to, zdaj po ono, da se navadi. In vi se boste navadili, da ga ne morete ves čas opazovati. Kar brez panike! Ko boste naslednjič hoteli storiti ali reči nekaj, kar storite vedno, pa veste ali slutite, da ni prav, se samo ustavite.

Darila lahko kvarijo ali bogatijo

Okoliščina, ki otežuje vzgojo, je lahko tudi dejstvo, da je to morda edina vnukinja ali edini vnuk (po spolu), ali pa to, da je sploh prvi vnuk do sedaj. Vanj stari starši projicirajo vso svojo ljubezen, skrb, želje in sanje. Pogosto tudi vsebino denarnice.Ob tem imajo starši kaj malo možnosti, da bo vzgoja potekala uspešno.

Otrok je nagrajevan za vsako malenkost in izgubi občutek, da mora delati sam po sebi, da nagrade niso plačilo za recimo dnevno delo za šolo. V slepi ljubezni stari starši sklenejo nov cikel pogajanj: »Veš kaj, Matiček, ti pridno hodi v šolo, midva ti bova pa kupila tisti avto na baterije!«

Za darila takega ranga morata babica in dedek dobiti predhodno privoljenje staršev, da ga izročita otroku. Treba je določiti, kdaj, zakaj, kako in kaj hočeta s tem dragim darilom sporočiti.

Obstajajo darila, s katerimi ne delate škode. To so drobna darila iz ljubezni, ki nimajo skoraj nikakršne cene, imajo pa veliko čustveno vrednost za otroka, prav zato, ker jih je dobil od babice ali dedka. To je lahko korenčkov piškot, ki ga ima vnuk tako zelo rad, lahko sta dve sladki jagodi ali prvo kislo-sladko komaj dovolj zrelo jabolko z drevesa.

Kapica za najbolj ljubljenega medveda. Prve redkvice, ki sta jih z otrokom posejala skupaj. Kakšno darilo! Pribor za izdelavo okraskov, ki je danes tako moderen; vrečka elastik. Krilce za dekličino punčko, narejeno iz končno zamenjane zavese. Škatlica perlic, ki jih nekaj našijeta na dekletovo puščico.

Od dedka lahko fantje prejmejo pest žebljev in tri ali štiri deščice – če so kladivo in klešče že doma. Trije metri barvne vrvice, ki se ne pretrga, so lepo darilo. Ali drobna igrača za urjenje spretnosti, ki jo je izdelal dedek po podobi tistih iz svoje mladosti. Darilo smo čez čas prejeli prav vsi. Dedek nam je razkril skrivnost, kako se nabrusi nož, da je res oster.

Še danes točno tako brusim nože.