Pred izbiro šole ali študija je treba najprej najti svoje interese

Slovenija | 13.02.2019, 10:47 Nataša Ličen

Pred novo skupino mladih je življenjska odločitev. Katero šolo izbrati, kateri poklic ali študijsko pot?

Nataša Hanuna je karierna svetovalka, po izobrazbi zgodovinarka, šolska ter družinska mediatorka, ukvarja se s poklicnim usmerjanjem dijakov in učencev, vodi projekt v Zavodu sv. Stanislava »Popestrimo šolo«, ki ga financira Ministrstvo za izobraževanje in je namenjen celostnemu spremljanju ter poklicnemu usmerjanju dijakov in učencev. O izbiri izobraževalne poti smo se z njo pogovarjali v Svetovalnici.

»Informativni dan je eden od korakov, ni najpomembnejši mejnik, je pa pomemben, ker je treba pred njim vendarle narediti še nekaj drugih korakov, predvsem izbrati ciljne šole ali fakultete. Mladim zato vedno rečem, naj najprej pogledajo nabor ciljnih šol, si ogledajo njihove spletne strani, kaj te šole ponujajo, naj med vsemi izberejo najljubše tri in gredo še na osebni obisk v času Informativnih dni. Skratka, Informativni dan je treba izrabiti.«

Vse očitnejše je, da danes večinoma ne hodimo v šolo za pridobitev dokončnih poklicnih kvalifikacij, ampak se vključujemo v vseživljenjski proces. Poklici se spreminjajo, znanje se širi, prepleta, dopolnjuje, določena dela izginjajo, nadomestijo se z drugačnim znanjem in veščinami. Nastajajo nova delovna mesta, ki jih danes nihče ne upa napovedovati, tako nepredvidljivo je postalo področje trga dela.

»Mladi naj se vprašajo, kaj jim je najpomembnejše, kaj jih zanima, kaj želijo pridobiti od študija, kaj bi radi poleg študija še počeli, skratka, naj veliko sprašujejo.«

Spraševati se o svoji izbiri tik pred Informativnimi dnevi je pozno, ni pa prepozno. »Hvala Bogu, da sploh začnejo raziskovati, je dejala Nataša Hanuna. »Res veliko je srednješolskih programov in izbir študija, Slovenija je bogata v tem in si je resnično treba vzeti dovolj časa za pregled vse ponudbe.«

Poznavanje poklicev je preozko. Običajno poznamo poklice, ki jih opravljajo domači, ljudje iz naše bližnje okolice. »Tudi sama, pa sem strokovno v tem področju, komaj sledim trendom in razvijajočim se poklicem ter delovnim nalogam, ki nastajajo vedno novi, se pač prilagajajo potrebam v delovnih procesih. Vsa predvidevanja so na zelo majavih tleh.« Več kot polovica učenk in učencev, ki danes sedijo v šolskih klopeh, bo opravljalo poklice, ki trenutno še ne obstajajo. In, so poklici, ki so jim napovedali »izumrtje«, pa danes še vedno so in zanje ni kadrov.

»Treba je razbijati tabuje, predsodke. Poslušajmo sebe in iščimo svojo pot. Pomembno je raziskovati, najprej pa najti svoje interese, odkrivati, kaj nas veseli, kaj radi počnemo v prostem času, kaj »surfamo po netu«, vse to kaže na naše interese. Odločitev za šolo je celostna odločitev, včasih je treba najti tudi pomoč, da ugotovimo, kaj nas veseli in zanima.«

Zelo je pomembno neformalno pridobivanje kompetenc z namenom boljšega načrtovanja poklicne poti. »Veliko mladostnikov ima težave pri odločanju in prevzemanju posledic ob svojih odločitvah. Nekateri imajo nerealna pričakovanja. Še vedno jih je veliko, ki mislijo, da je odločitev dokončna, to je le izbira za študij, skoraj nihče v prihodnosti ne bo več opravljal vse življenje le enega in istega poklica. Stvari se tako spreminjajo, da ni več za vse življenje, odločitev za študij je zato le eden od korakov na tej poti. Kam nas bo popeljalo življenje, nihče ne ve. Različne poti vodijo do različnih poklicev.«

Negotovost ohromi mlade, zavedajo se hitro spreminjajočega sveta. Strah jih je predvsem napačne odločitve, zato z njo pogosto odlašajo do zadnjega. »Ves čas gledamo na točke in je že sistem takšen, da so pri vpisu v šole ključne točke in žal ne interesi mladih. Z delom, vztrajnostjo tudi če nimamo najboljših ocen, lahko dosežemo veliko. Življenje je seveda učenje, toda biti mora še kaj drugega. Zato je pomembno pridobivati različne izkušnje, ob katerih odkrijem, kaj me resnično veseli in kaj bi počel.«

Poklicna orientacija ni dokončna odločitev, je le ena od poti, saj do želenega cilja lahko pridemo po zelo različnih poteh. Ponudbe je veliko, priložnosti tudi, naj mladi preizkušajo, saj le tako lahko odkrijejo, kje so njihovi talenti.

Delodajalci iščejo predvsem to, da kandidati za delo znajo odgovoriti na vprašanja: Kdo si? Kaj želiš? V čem si dober? Kakšen je tvoj odnos do dela? Želijo si samozavestnih delavcev v svojem kolektivu. Tistih, ki imajo veselje, zanimanje za delo, ideje in pobude. Mnogo poklicev sploh še ne poznamo in se še razvijajo. "Poleg tega, da hodiš v šolo, počni še stvari, ki te veselijo", je v Svetovalnici dejala Nataša Hanuna.